Odgovor:
Da, saj sklep Vlade RS št. 00712-35/2005/24, ki določa stališča Vlade RS glede nagrajevanja v gospodarskih družbah, v svoji I. točki določa, da se nanaša na gospodarske družbe, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije.

Ker je delniška družba, ki je postavila to vprašanje, v manjšinski lasti Republike Slovenije – torej v delni neposredni lasti Republike Slovenije, se navedeni Sklep Vlade RS nanaša tudi nanjo.

Odgovor:
Sklep Vlade RS št. 00712-35/2005/24 v svoji V. točki določa, da se od 3 % dividend, ki gredo delničarjem, odštejejo samo skupni znesek letnih sejnin v preteklem letu, in ne vsi stroški nadzornega sveta.

Poleg sejnin ima nadzorni svet seveda tudi druge stroške, kot so dnevnice, kilometrina in podobno, kot tudi stroške komisij nadzornega sveta. Vendar se določba sklepa Vlade RS nanaša samo na sejnine, tako da se ostali stroški nadzornega sveta ne odštevajo od 3 % dividend.

Vprašanje:
Zanima nas stališče Vlade RS glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov, imenovanih v komisije teh organov v skladu z 279. členom ZGD. Ali je glede na namen sklepa možno tolmačiti, da so tovrstni prejemki dopustni, če skupaj z ostalimi prejemki ne presegajo zneska, določenega v V. točki sklepa (15.000 €)?

Odgovor:
Določanje sejnin članom komisij nadzornega sveta ni zajeto v Sklepu Vlade RS o stališčih glede nagrajevanja, ker je določanje le-teh v pristojnosti samih nadzornih svetov.

Sklep v V. točki določa nagrado članom nadzornega sveta iz dobička. Za člane komisij v praksi ni običajno, da bi prejemali nagrade iz dobička.

Smiselno je, da nadzorni svet pri določanju sejnin članom komisij nadzornega sveta izhaja iz sejnin kot so določene za nadzorni svet, pri čemer naj sejnine članom komisij ne bi presegale sejnin članov nadzornega sveta, saj gre za različno odgovornost. Glede na razlike v odgovornosti bi bilo primerno tudi, če bi bile sejnine članov komisij na primer za tretjino nižje od sejnin članov nadzornega sveta.

Vprašanje:
Ali je treba pripraviti nasprotne predloge samo v primeru, ko je točka na dnevnem redu skupščine, ali pa je treba, če tovrstnih sklepov ni na dnevnem redu, zahtevati širitev dnevnega reda skupščine?

Odgovor:
Po vsebini je treba gledati na sprejeta stališča Vlade RS bolj široko, kar pomeni, da je treba tudi v primerih, ko dnevni red ne vsebuje ustreznega predloga sklepa skupščine, zahtevati širitev dnevnega reda skupščine.

Vprašanje:
Ali mora delniška družba, katere ustanovitelj in edini delničar je Republika Slovenija, pripraviti in oblikovati ustrezen nasprotni predlog skupščine gospodarske družbe, če gradivo za skupščino vsebuje predloge sklepov uprave in nadzornega sveta oziroma upravnega odbora, ki niso v skladu s stališči Vlade RS, tudi v primerih, ko delež v osnovnem kapitalu gospodarske družbe ne presega 50 %?  

Ali je pri ugotavljanju deleža delniške družbe, katere ustanovitelj in edini delničar je Republika Slovenija, v posameznih družbah potrebno upoštevati tudi deleže skladov, ki jih delniška družba upravlja, če so lastniško udeleženi v posamezni družbi oziroma delež, ki ga ima le kateri od skladov?

Odgovor:
Stališča Vlade RS v I. točki določajo, da se nanašajo na gospodarske družbe, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. S tem so zajete tudi družbe, ki so v vaši manjšinski lasti. To pomeni, da je treba pripraviti in oblikovati ustrezen nasprotni predlog sklepa skupščine v vseh primerih, kjer predlog skupščine ni usklajen s stališči Vlade RS o nagrajevanju, ne glede na to ali gre za vaš (neposredni ali posredni) delež v družbi, ki je manjši od 50 %, ali za delež, ki je večji od 50 %. Če dnevni red ne vsebuje ustreznega predloga sklepa, je treba zahtevati širitev dnevnega reda skupščine.

Ta obveznost priprave nasprotnega predloga sklepa skupščine oziroma širitve dnevnega reda ne velja le za družbe, ki so v celotni lasti Republike Slovenije, temveč za vse družbe, na katere ima Republika Slovenija prevladujoč vpliv.

V skladu s 4. točko Sklepa, ki ureja priporočila Vlade RS št. 00712-35/2005/23 z dne 15. 2. 2007, se pričakuje, da boste tako uprave družb, ki so v vaši večinski lasti preko sklepa skupščine zavezali, da uveljavijo stališča Vlade RS glede nagrajevanja v gospodarskih družbah, kjer imajo večinske ali manjšinske naložbe.

2. Pojasnila Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih

Vprašanje:
Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 19/2007) v drugem odstavku 9. člena določa da: »Član lahko opravlja delov v organu samo izven rednega delovnega časa. Če delo v organu opravlja med rednim delovnim časom, mora koristiti dopust oziroma presežek ur ali nadur.«

Kaj storiti v primeru, ko član dopusta za prisostvovanje na seji (med delovnim časom) ne želi koristiti, presežka ur pa nima; ali je v tem primeru še vedno opravičen do izplačila sejnine?

Odgovor:
V primeru, da član delo v organu opravlja med rednim delovnim časom, in ne koristi dopust, presežka ur pa nima, je še vedno upravičen do izplačila sejnine, vendar bo v tem primeru imel primanjkljaj delovnih ur. V izogib tovrstnim problemom predlagamo, da se seje organa sklicujejo po končanem delovniku.

Vprašanje:
V drugem členu Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih je pojasnjeno, kdo je oseba javnega sektorja, iz katere razberemo, da mi kot javni zavod (vrtec), katerega ustanovitelj je lokalna skupnost, nismo dolžni izplačevati sejnin in drugih stroškov članom sveta.

Iz Uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ne moremo razbrati ali so do sejnine upravičeni tudi člani naših Svetov javnih osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodov, ki delujejo v upravni enoti, oziroma ali obstaja zakonska podlaga za izplačilo sejnin v naših javnih zavodih.

Odgovor:
Uredba neposredno velja le za javne zavode, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, v katerih ustanoviteljske pravice izvaja po 7. členu Zakona o Vladi RS (kot je navedeno v preambuli uredbe), lahko pa jo uporabljajo tudi drugi javni zavodi, če se v njihovih splošnih aktih določi njena uporaba.

Vlada RS dne 15. 2. 2007 sprejela Sklep št. 00712-35/2005/23, v katerem je določila priporočila. V 2. točki tega sklepa Vlada RS priporoča lokalnim skupnostim in organom nadzora ali upravljanja, da naj uporabljajo določbe uredbe. Hkrati pod 3. točko priporoča, da se v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih in lekarnah izplačujejo samo povračila stroškov, ne pa tudi sejnine.

Uporaba določb Uredbe v teh primerih, torej tudi v primerih javnih zavodov, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, se v praksi izvede s spremembo akta o ustanovitvi, statuta in podobno, posameznega javnega zavoda oziroma s spremembo tistega akta, ki sedaj ureja izplačila sejnin in povračil stroškov v posameznem javnem zavodu.

Vprašanje:
Zanima nas kje najdemo uredbo oziroma zakonsko podlago za povračila drugih stroškov za društva (povračilo potnih stroškov in sejnin članov, ki so v organih društva).

Odgovor:
Društva ureja Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljnjem besedilu: ZDru-1). Vsako društvo mora v skladu z 4. členom  ZDru-1 imeti "temeljni akt". Po drugem odstavku 12. člena ZDru-1 se s temeljnim aktom določi način sodelovanja članov društva pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in dolžnosti. ZDru-1 v tretjem odstavku 13. člena dovoljuje poleg zbora članov tudi druge organe društva, če si društvo v temeljnem aktu določi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti in drugo. Menimo, da je ZDru-1 tisti pravni akt, na podlagi katerega lahko društvo v svojem temeljnem aktu uredi vprašanja sejnin in povračil potnih stroškov.

Vprašanje:
Smo pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki ima direktorja, (centralni) svet – organ upravljanja in strokovni svet. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada RS. Javni zavod je na državnem nivoju organiziran s sedežem na Centralni enoti v Ljubljani, na regionalni ravni pa v območnih enotah, ki so statusno in organizacijsko v podrejenem položaju imajo pa tudi vodjo, svet območne enote in strokovni svet območne enote.

Sprašujemo vas, ali se strinjate s stališčem, da Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih velja le za določanje višine sejnin članov (centralnega) sveta javnega zavoda, ne pa tudi članov svetov območnih enot, katerim višina sejnin naj bi se tudi v bodoče določala s sklepom (centralnega) sveta.

Odgovor:
Uredba natančneje določa organe, za katere velja njena uporaba v 2. členu, pod točko 2., in sicer: "»organ« je organ nadzora oziroma upravljanja v osebi javnega sektorja kot nadzorni svet javnega sklada, svet javne agencije, svet javnega zavoda ali upravni odbor javnega gospodarskega zavoda. " V vašem primeru velja uredba samo za svet zavoda, kot ga določa Sklep o organizaciji in začetku dela zavoda, objavljen v Uradnem listu RS.

V primerih strokovnih organov (strokovni svet ipd., v vašem primeru tudi sveti območnih enot) velja priporočilo Vlade RS, ki v Sklepu, ki ureja priporočila Vlade RS, št. 00712-35/2005/23 z dne 15. 2. 2007, v 2. točki priporoča organom nadzora ali upravljanja, da naj uporabljajo določbe Uredbe pri določitvi višine sejnin in povračil stroškov, če je v aktu o ustanovitvi ali statutu predvideno plačilo sejnin in povračilo stroškov. Iz vašega dopisa izhaja, da je do sedaj za svete območnih enot sejnino določal svet zavoda s svojim sklepom. Zato menimo, da bi svet zavoda moral obstoječi sklep uskladiti z določbami Uredbe.

Vprašanje:
Za izplačilo sejnin in stroškov članom upravnih odborov med drugim tudi univerz obstajajo stališča oziroma priporočila, da se smiselno uporablja Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

Ker teh priporočil nismo našli, vas vljudno prosimo, če lahko sporočite kje in v kakšni obliki so bila ta priporočila sprejeta.

Odgovor:
Priporočila določa Sklep Vlade RS št. 00712-35/2005/23, v katerem je Vlade RS navedla svoja stališča glede omejitev članstev funkcionarjev in javnih uslužbencev v nadzornih svetih in podala priporočila za uporabo uredbe in vladnih stališčih s strani drugih od Vlade RS neodvisnih državnih organov ter organov lokalnih skupnosti.

Omenjeni sklep je Vlada RS sprejela na svoji 109. seji dne 15. 2. 2007.

Vprašanje:

Ali se Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih uporablja tudi za javne zavode, katerih ustanoviteljice so občine?

Odgovor:

Uredba lahko neposredno velja le za javne zavode, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, v katerih ustanoviteljske pravice izvaja po 7. členu Zakona o Vladi RS.

Vendar je Vlada RS dne 15. 2. 2007 sprejela Sklep št. 00712-35/2005/23, kjer so sprejeta vladna priporočila. V 2. točki tega sklepa vlada priporoča lokalnim skupnostim in organom nadzora ali upravljanja, da naj uporabljajo določbe Uredbe, pod 3. točko pa je priporočilo, da naj se v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih in lekarnah izplačujejo samo povračila stroškov, ne pa tudi sejnine.

Uporaba določb Uredbe v teh primerih se v praksi izvede s spremembo akta o ustanovitvi, statuta ipd. posamezne pravne osebe oziroma s spremembo tistega akta, ki sedaj ureja izplačila sejnin in povračil stroškov v posamezni pravni osebi.

Vprašanje:
Ali moramo imeti ustrezno pravo podlago, npr. posredovati Vladi RS v popravek sklep o ustanovitvi javnega zavoda oziroma statut zavoda, glede na priporočilo javnim zavodom, katerih ustanoviteljica je država, da uredijo plačilo sejnin v skladu s predlogom uredbe?

Odgovor:
V primerih javnih zavodov, ki jih je ustanovila država, velja Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, in se uporablja neposredno. Tako se lahko sejnine za člane sveta zavoda izplačujejo neposredno na podlagi Uredbe.

Priporočila Vlade RS v 2. točki Sklepa, ki ureja priporočila Vlade RS št. 00712-35/2005/23 z dne 15. 2. 2007, se v primeru javnih zavodov, ki jih je ustanovila država, uporabljajo v drugi in tretji alineji pri določanju sejnin strokovnih organov in projektnih skupin. Za določitev teh sejnin je treba ustrezno spremeniti akt o ustanovitvi, statut ipd. javnega zavoda oziroma spremeniti tisti akt, ki sedaj ureja izplačila sejnin in povračil stroškov v javnem zavodu. Smiselno je, da se ob spremembi tega pravnega akta, tudi obstoječe določbe pravnega akta, ki sedaj določajo sejnine sveta zavoda, uskladijo z Uredbo.