Vsebina
	1.	Uvodna pojasnila
	2.	Stališča Vlade Republike Slovenije glede nezdružljivosti članstev funkcionarjev
	3.	Stališča Vlade Republike Slovenije glede članstev javnih uslužbencev
	4.	Sejnine in nagrade v gospodarskih družbah
	5.	Sejnine v javnem sektorju
	6.	Širša uporaba uredbe v javnem sektorju
	7.	Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori

1. Uvodna pojasnila

Na predlog Ministrstva za finance, ki ga je pripravil Sektor za evidence in analize javnega sektorja, je Vlada Republike Slovenije na svoji 109. seji dne 15. februarja 2007 sprejela:

• Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (179 KB),
• Sklep o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb (125 KB),
• Sklep, v katerem je navedla svoja stališča glede omejitev članstev funkcionarjev in javnih uslužbencev v nadzornih svetih in podala priporočila za uporabo uredbe in vladnih stališčih s strani drugih od Vlade Republike Slovenije neodvisnih državnih organov ter organov lokalnih skupnosti (102 KB).

S sprejetimi odločitvami je Vlada Republike Slovenije v okviru danih zakonskih možnosti poenotila določanje sejnin v javnem sektorju ter nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb, na katere ima država prevladujoč vpliv.

Organ nadzora ali upravljanja je:

• nadzorni svet ali upravni odbor v gospodarski družbi,
• nadzorni svet v javnem skladu,
• svet javne agencije v javni agenciji,
• svet javnega zavoda v javnem zavodu ter
• upravni odbor v javnem gospodarskem zavodu.

 
Zaradi razumljivosti se v nadaljevanju besedila namesto pojma »organ nadzora ali upravljanja« uporablja pojem »nadzorni svet«.

Sejnina, je plačilo za opravljeno dela člana v organu nadzora oziroma upravljanja pravne osebe in za odgovornost, ki izhaja iz tega dela. Član v organu nadzora oziroma upravljanja pravne osebe odgovarja za svoje delo s svojim lastnim premoženjem. Višina sejnine odraža tveganje, ki mu je član izpostavljen, zato so sejnine v nadzornih svetih gospodarskih družb višje od sejnin v nadzornih svetih pravnih oseb javnega sektorja. Ta dejstva so bila upoštevana tudi pri oblikovanju uredbe in sklepov.

Stroški, do povračil katerih so člani nadzornih svetov lahko upravičeni, so:

• dnevnica,
• prevozni stroški in
• stroški za prenočišče.

2. Stališča Vlade Republike Slovenije glede nezdružljivosti članstev funkcionarjev

Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče, da je opravljanje javne funkcije funkcionarjev nezdružljivo z opravljanjem nadzorne funkcije v nadzornih svetih gospodarskih družb.

Zato je odločila, da funkcionarji v državnih organih ne smejo biti člani nadzornega sveta v gospodarskih družbah in da morajo, v kolikor so že člani, odstopiti s te nadzorne funkcije z dnem prve skupščine posamezne gospodarske družbe, vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.

Vlada RS je sklenila tudi, da funkcionarji v državnih organih ne smejo biti člani nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu države izvršuje Vlada RS, razen kjer je to izrecno določeno z zakonom. (Zakon o javnih skladih namreč določa, da je predsednik nadzornega sveta javnega sklada po svoji funkciji pristojni minister, če je ustanovitelj javnega sklada država.)

Iz nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja morajo funkcionarji izstopiti takoj po seznanitvi s sklepom Vlade RS vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.

Vlada RS priporoča lokalnim skupnostim, da uporabljajo ta stališča Vlade RS in ne imenujejo svojih funkcionarjev v nadzorne svete oziroma priporoča, da tudi njihovi funkcionarji izstopijo iz le-teh.

3. Stališča Vlade Republike Slovenije glede članstev javnih uslužbencev

Vlada RS je sprejela stališče, da posamezen javni uslužbenec, ki je zaposlen v državnem organu, sme biti hkrati član:

• v največ dveh nadzornih svetih pravnih oseb javnega sektorja, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu države izvršuje Vlada RS in
• v največ dveh nadzornih svetih gospodarskih družb, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države.

Skupaj je torej posamezen državni javni uslužbenec lahko v največ 4 nadzornih svetih.

Če javni uslužbenec presega to omejitev mora izstopiti iz tistih nadzornih svetov, s katerimi presega omejitev. Iz nadzornih svetov pravnih oseb javnega sektorja mora odstopiti takoj po seznanitvi s sklepom Vlade RS, iz nadzornih svetov gospodarskih družb pa z dnem prve skupščine, vendar najpozneje do 31. avgusta 2007.

Vlada RS priporoča lokalnim skupnostim, da uporabljajo ta stališča Vlade RS pri imenovanju svojih javnih uslužbencev v nadzorne svete oziroma priporoča, da tudi njihovi javni uslužbenci izstopijo iz tistih nadzornih svetov, ki presegajo priporočljivo število članstev.

4. Sejnine in nagrade v gospodarskih družbah

Sklep o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb (102 KB) se nanaša na ravnanje v gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni, neposredni (108 KB) ali posredni lasti države.

Svoja stališča bo Vlada Republike Slovenije uveljavljala preko skupščine posamezne gospodarske družbe, ki je v neposredni lasti države. Za uveljavljanje teh stališč v gospodarskih družbah, ki so v posredni lasti države, bo Vlada Republike Slovenije zadolžila uprave gospodarskih družb, ki so v neposredni večinski lasti države, da enako postopajo na skupščinah gospodarskih družb v njihovi lasti.

Sejnine naj bi se določile v odvisnosti od velikosti družbe, kot jih definira Zakon o gospodarskih družbah.  V primerih izjemno velikih družb se lahko sejnina določi višje.

Predsednik nadzornega sveta naj bi prejemal sejnino v višini 130 % sejnine člana nadzornega sveta.

Tako naj bi se sejnine za člane nadzornega sveta posamezne gospodarske družbe s sklepi skupščin določile v naslednjih višinah:

Vlada Republike Slovenije priporoča lokalnim skupnostim, da uporabljajo ta stališča Vlade RS pri oblikovanju svojih stališč glede nagrajevanj članov nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v njihovi neposredni ali posredni lasti.

5. Sejnine v javnem sektorju

Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih velja za:

• vse javne sklade in javne agencije ter
• za tiste javne zavode in javne gospodarske zavode, ki jih je ustanovila Republika Slovenija.

V primerih javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, Vlada Republike Slovenije priporoča, da uporabljajo določbe uredbe. Vlada Republike Slovenije priporoča tudi drugim državnim organom, ki so od Vlade RS neodvisni, vendar upravljajo z javnimi zavodi, da uporabljajo določbe uredbe.

V primerih:

• šol,
• vrtcev,
• zdravstvenih domov in
• lekarn

Vlada Republike Slovenije priporoča, da se izplačujejo samo povračila stroškov, ne pa tudi sejnine.

Sejnina, določena z uredbo, je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela, ki je odvisen od velikosti pravne osebe, merjene z zneskom bilančne vsote, in števila zaposlenih. Stalni del sejnine je določen v višini 100 EUR bruto, razen v primerih regulatornih agencij, kjer je stalni del višji za 50 EUR bruto. Spremenljivi del sejnine se nahaja v razponu od 10 do 30 EUR glede na znesek bilančne vsote (del A), ter od 5 do 30 EUR bruto glede na število zaposlenih (del B).

Tako so sejnine oblikovane v razponu od 115 EUR bruto do 160 EUR bruto oziroma v regulatornih javnih agencijah od 165 EUR bruto (do 210 EUR bruto.

Predsednik nadzornega sveta bo prejemal sejnino v višini 130 % sejnine člana nadzornega sveta.

6. Širša uporaba uredbe v javnem sektorju

Vlada Republike Slovenije se je zavezala in naložila ministrstvom, vladnim službam, organom v sestavi ministrstev in upravnim enotam, da uporabljajo določbe uredbe tudi v primerih, ko imenujejo projektne skupine, kot so delovne skupine, komisije ipd., če je v sklepu o imenovanju predvideno izplačevanje sejnin in povračila stroškov in če z drugim predpisom ni drugače določeno.

V teh primerih lahko znaša sejnina največ do zneska stalnega dela sejnine po uredbi, t. j. največ do zneska 100 EUR bruto.

Sejnina se v primerih projektnih skupin lahko izplačuje samo tistim članom projektnih skupin, ki niso zaposleni v državnem organu, ki projektno skupino imenuje.

Vlada RS priporoča tudi drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo to stališče Vlade Republike Slovenije glede omejitve sejnine na 100 EUR bruto in uporabe določb uredbe glede povračil stroškov, pri določanju sejnin in stroškov, ki se povrnejo, za člane svojih projektnih skupin (delovnih skupin, komisij ipd.).

Vlada RS priporoča drugim od nje neodvisnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nadzornim svetom, da uporabljajo določbe uredbe pri določitvi sejnin in stroškov, ki se lahko povrnejo, tudi v primerih strokovnih organov (strokovni svet v javnem zavodu, programski svet, strokovna komisija ipd.), če je v aktu o ustanovitvi ali statutu predvideno plačilo sejnin in povračilo stroškov.