Ljubljana, 26. maj 2008 – Dr. Andrej Bajuk, minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), se je danes v Ljubljani srečal s finančnim ministrom Hongkonga g. Johnom Tsangom. Na srečanju sta sogovornika največ pozornosti namenila možnostim gospodarskega sodelovanja in programu slovenskega predsedovanja Svetu za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), razpravljala pa sta tudi o gibanju cen hrane.

Obisk finančnega sekretarja Hongkonga g. Tsanga je ponudil priložnost za poglobljen pogovor o možnostih medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hongkongom. Posebno administrativno središče Hongkong je za slovenske poslovneže zanimivo predvsem kot »vrata v Kitajsko«. Sodelovanje med Hongkongom in Kitajsko opredeljuje sporazum o tesnejšem gospodarskem partnerstvu, ki podjetjem, ki delujejo v Hongkongu, dodeljuje posebne pravice za trgovanje na Kitajskem.

Minister je uvodoma poudaril: »Našemu gospodarstvu gre dobro, kljub trenutnim pretresom na finančnih trgih. Majhnost slovenskega gospodarstva ima tudi svoje prednosti. Predvsem pa je pomembno, da slovensko gospodarstvo ni odvisno od enega samega velikega podjetja ali ene same države v katero izvaža. Slovensko gospodarstvo temelji na veliko majhnih in srednje velikih podjetjih, ki so zelo prožna. Obenem je slovensko gospodarstvo izredno izvozno usmerjeno, saj znaša izvoz okrog dve tretjini BDP.«

Finančni sekretar Tsang je poudaril, da je gospodarstvo Hongkonga zelo podobno slovenskemu, v smislu velikosti gospodarstva in podjetij. Hongkong je sicer finančni center Vzhodne Azije, saj v njem deluje okrog 200 bank.

V okviru programa slovenskega predsedovanja ECOFIN-u je minister Bajuk izpostavil, da je slovensko predsedstvo doseglo dober napredek pri doseganju skupnih ciljev in nalog treh predsedstev, nemškega, portugalskega in slovenskega in sicer na treh področjih: zagotovitvi učinkovitega in uspešnega vodenja gospodarske politike, izboljšanju kvalitete javnih financ in nadaljevanju dela na notranjem trgu s poudarkom na finančnih storitvah in davkih.

Na področju zagotovitve učinkovitega in uspešnega vodenja gospodarske politike je bil v času slovenskega predsedovanja zagnan nov triletni cikel strategije za rast in delovna mesta. Sprejete so bile tudi t.i. Integrirane smernice, ki predstavljajo priporočila za vodenje strukturnih reform vsem državam članicam EU. V času slovenskega predsedovanja praznujemo tudi 10. obletnico Evropske monetarne unije in evro nedvomno predstavlja tako političen kot tudi gospodarski uspeh, saj je zagotovil stabilnost z vidika cen, obrestnih mer in menjalnih tečajev, hkrati pa je pripomogel h konsolidaciji javnih financ. Pripomogel je tudi k ustvarjanju 16 mio novih delovnih mest od leta 1999.

Na področju kakovosti javnih financ je Slovenija na neformalnem zasedanju ECOFIN nadaljevala razpravo o učinkovitosti in uspešnosti socialnih izdatkov in izdatkov za izobraževanje.

Slovensko predsedstvo je v okviru nadaljevanja dela na notranjem trgu s poudarkom na finančnih storitvah in davkih vseskozi namenjalo posebno pozornost vprašanjem finančne stabilnosti, vključno z nadzorom nad finančnim sistemom, kjer je slovenskemu predsedstvu uspelo doseči soglasje predvsem glede krepitve EU mandata nacionalnih nadzornikov. Slovensko predsedstvo je nadaljevalo tudi z obravnavo obsežnega paketa sprememb kar 13 direktiv s področja zavarovalništva, imenovanih Solventnost 2. Na davčnem področju pa slovensko predsedstvo nadaljuje delo na ključnih dosjejih z namenom povečanja transparentnosti in enostavnosti ter zmanjšanja administrativnih bremen.

Sogovornika sta izpostavila tudi problematiko visokih cen hrane, ki najbolj prizadenejo najrevnejše sloje prebivalstva in vpliv le-teh na inflacijo. Finančni ministri držav članic EU bodo o visokih cenah hrane, v okviru priprav na junijsko zasedanje Evropskega sveta v sestavi predsednikov vlad, razpravljali na zasedanju ECOFIN 3. junija.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Irena Bremšak, oseba za stike