Ljubljana, 13. april 2008 – Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) dr. Andrej Bajuk se je včeraj, 12. aprila 2008, v Washingtonu udeležil plenarnega zasedanja Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora Mednarodnega denarnega sklada (MDS), na katerem je v vlogi predsednika ECOFIN podal skupno izjavo EU o gospodarskih pričakovanjih EU, odzivu EU na finančni pretres in reformi MDS.

Plenarno zasedanje Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora MDS je bilo namenjeno dvema glavnima temama, in sicer:

• pregledu dogajanj v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih ter
• razpravi o reformi in smernicah delovanja MDS ter v tem okviru o razporeditvi kvot in zastopanosti v MDS, modelu zagotavljanja vzdržnosti financiranja MDS in strateških usmeritvah srednjeročnega proračuna.

Pregled dogajanj v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih

V zvezi z dogajanji v svetovnem gospodarstvu MDS opozarja, da bo finančni pretres vplival na upočasnitev svetovnega gospodarstva. Težave ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil so se hitro prenesle zlasti na finančne trge ZDA in Evrope. Pretres pa je nato vplival na realno gospodarstvo po celem svetu, ki se sooča tudi z naraščajočimi inflacijskimi pritiski. Minister Bajuk je v zvezi z napovedmi MDS in vplivu finančnih pretresov na Evropo poudaril: »EU je pri svojih napovedih manj pesimistična kot MDS, čeprav se tveganj zaveda, saj je prihodnost precej negotova. Ocena je, da so napovedi MDS preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu, tudi ko gre za napovedi za Evropo. Evropsko gospodarstvo in finančni sistem pa se razlikujeta od ameriškega, saj evropsko gospodarstvo sloni na bolj trdnih makro-ekonomskih temeljih, zato pretrese lažje prenaša. Tudi realni sektor je zaradi tega manj prizadet kot ameriški. V evropski finančni sistem je vgrajenih več varovalk. Poleg tega sta tudi politika in ukrepanje Evropske centralne banke (ECB) zelo preudarna in sta se doslej izkazala kot pravilna, zato ECOFIN popolnoma zaupa ECB. Včasih pa se razlikujejo tudi stališča o tem, kakšna je narava naraščajočih inflacijskih pritiskov, oz. ali so bolj kratkoročne ali strukturne narave. To je še posebej pomembno pri vprašanju cen hrane in surovin.« Ob robu plenarnega zasedanja je minister Bajuk glede inflacije v Sloveniji poudaril: »Pričakujemo, da se bo inflacija umirila. Tudi UMAR in Banka Slovenije, ki sta tradicionalno konzervativnejša, to napovedujeta. Vendar pa rast plač v nobenem primeru ne sme preseči rasti produktivnosti, ker bi to imelo katastrofalne posledice na inflacijo.«

Mednarodni monetarni in finančni odbor poudarja, da ker je kriza globalnega značaja, je potrebno delovanje vseh institucij na vseh celinah, tako v razvitih državah, kot tudi v državah z razvijajočimi se trgi. Vloga centralnih bank je v sprejemu ukrepov za krepitev zaupanja na finančnih trgih preko zagotavljanja likvidnosti, finančne institucije naj k temu prispevajo z razkritjem svojih bilančnih in izvenbilančnih postavk, medtem ko naj si nadzorne institucije prizadevajo za ustrezno vrednotenje finančnega premoženja. Minister Bajuk je ob tem poudaril: »Razprava je pokazala, da je potrebno večje sodelovanje med vsemi državami na področju nadzora finančnih sistemov. Cena pretresa na finančnih trgih bo visoka. Ocena o tem, kolikšna bo, se stalno povečuje. Še pred nekaj meseci se je govorilo o 240 milijard USD, po najnovejših ocenah MDS pa bo pretres terjal odpis kakih 1.000 milijard USD premoženja. Vendar pa se tudi interes za skupno reševanje problemov krepi. O tem je bilo govora tudi na neformalnem srečanju ECOFIN na Brdu pri Kranju pred tednom dni. Tedaj je bil podpisan t.i. Memorandum o sodelovanju na področju čezmejne finančne stabilnosti med državami EU. Namen Memoranduma je zagotoviti sodelovanje tako na področju preprečevanja kriz, kot tudi ukrepanja v primeru, če do krize pride.«

Glede vpliva finančnega pretresa na Slovenijo je minister Bajuk ob robu plenarnega zasedanja izpostavil, da bo njegov vpliv čutiti tudi v Sloveniji: »Rast izvoza ostaja visoka, saj Slovenija izvaža predvsem v EU, zato je tudi tečaj ameriškega dolarja v tolikšni meri ne prizadene. Vendar bi se zadeve znale zaostriti, če bi se poslabšali pogoji v trgovinskih partnericah. Slovenske banke v lasti nimajo vrednostnih papirjev, zaradi katerih je prišlo do pretresa, vendar pa se je pretres že odrazil pri ceni denarja, ki ga najemajo, zato je pomembno, da so ustrezno kapitalizirane. Prav tako se zaradi krize pričakuje nižja gospodarska rast, zaradi česar ministrstvo za finance že načrtuje rebalans proračuna.«

Reforma MDS

Mednarodni monetarni in finančni odbor je pozdravil sprejem paketa o reformi kvot in glasovalnih pravic s strani Izvršnega odbora, ki bo povečal kredibilnost in legitimnost MDS. Odbor pričakuje potrditev reformnega paketa s strani guvernerjev do 28. aprila 2008. Na podlagi reforme bi prišlo do prerazporeditve kvot od držav, katerih kvote so bile doslej relativno precenjene, v korist držav, katerih kvote so bile relativno podcenjene. Prav tako se bo potrojilo število bazičnih glasov. Na ta način se bo povečala relativna glasovalna moč držav z razvijajočimi se gospodarstvi. Razprava je tekla tudi o izboljšavah prihodkovne in odhodkovne strani proračuna MDS. Ker posojilna dejavnost MDS upada, je jasno, da v prihodnje ne bo mogoče financirati njegovih aktivnosti zgolj iz tovrstnih virov, obenem pa bo potrebno zmanjšati odhodke in hkrati določiti nove strateške usmeritve srednjeročnega proračuna.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Kontaktna oseba: Irena Bremšak