Dokument v pdf formatu

	Vsebina
	>	I. Poročanje o stanju dolga sektorja države
	>	II. Poročanje o stanju dolga »ostalega javnega sektorja« Republike Slovenije
	>	III. Poročanje o stanju dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države

I. Poročanje o stanju dolga sektorja države

Definicija sektorja države temelji na sistemu nacionalnih računov, ki ga uporabljajo Združeni narodi (SNA 1993) in Evropska Unija (ESA 95). Sektor države je eden izmed petih institucionalnih sektorjev v okviru nacionalnih računov in je sestavljen iz treh podsektorjev: centralna raven države, lokalna raven države in skladi socialnega zavarovanja. Zajem institucij posameznih podsektorjev v Sloveniji je določen z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (Ul RS 56/98). Klasifikacija sektorja države je razvidna iz tabele 1:

Tabela 1: Klasifikacija institucionalnega sektorja države

Vlada poroča o stanju dolga sektorja države po nacionalni metodologiji Državnemu Zboru enkrat letno v Poročilu o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije. Za leto 2003 je v okviru sektorja države poročalo o stanju dolga na dan 31.12.2003 3.106 enot. Viri odplačila dolga enot sektorja države so davčni in nedavčni prihodki ter drugi prihodki (vključujoč transferne prihodke in prihodke iz prodaje nefinančnega in finančnega premoženja). Število posamičnih enot sektorja države in viri odplačila dolga so razvidni iz tabele 2.

Tabela 2: Število posamičnih enot sektorja države in viri odplačila dolga

Vir: Ministrstvo za finance, Sektor za analize, metodologije in bilance javnega financiranja in Sektor za upravljanje z javnim dolgom in Statistični urad RS

• Nacionalna metodologija temelji na metodologiji Mednarodnega denarnega sklada – IMF (GFS - 1986)

• Za poročanje Evropski komisiji in EVROSTAT-u je predpisana metodologija evropskih nacionalnih računov (ESA 95)

Vir: Ministrstvo za finance, Sektor za analize, metodologije in bilance javnega financiranja

Slovenija poroča o stanju dolga države Mednarodnemu denarnemu skladu enkrat letno.

Slovenija poroča o stanju dolga države tudi Evropski komisiji trikrat na leto. V marcu in septembru Slovenija poroča v skladu s postopki za ugotavljanje presežnega primanjkljaja in dolga države (Poročilo o primanjkljaju in dolgu države). Eurostat pregleda in oceni kvaliteto in verodostojnost poročanih podatkov. V obdobju med septembrom in decembrom Slovenija poroča v okviru Konvergenčnega programa, pripravljenega v skladu s Paktom stabilnosti in rasti.

Omenili smo že, da večina razlike med eno in drugo metodologijo v podatkih o dolgu nastane zaradi različnega merila za vključevanje institucij v sektor države. Razlike so razvidne iz tabele 3.

Tabela 3: Primerjava stanja dolga po nacionalni in GFS metodologiji ter metodologiji ESA 95

Vir: Ministrstvo za finance, Poročilo o dolgu http://www.gov.si/slov/mediji/upr_jav_dolg_03.ppt

Razlika v stanju dolga po nacionalni metodologiji in ESA 95 metodologiji je predvsem posledica zajema dolga iz naslova obveznic SOS, ki jih na podlagi zakona o denacionalizaciji izdaja in izroča upravičencem Slovenska odškodninska družba, v sektor države (podsektor »državni skladi«). V poročilu o dolgu po nacionalni metodologiji je dolg iz naslova obveznic SOS vključen v poročanje o stanju dolga »ostalega javnega sektorja« Republike Slovenije. Celotno septembrsko Poročilo o primanjkljaju in dolgu države za leto 2004 s pravnimi, metodološkimi in vsebinskimi pojasnili ter navedenimi viri podatkov bo objavljeno na http://www.gov.si/slov/tekgib/tek_gib.htm#por_dolg_prim

II. Poročanje o stanju dolga »ostalega javnega sektorja« Republike Slovenije«

V letnem poročilu o dolgu Vlada poroča Državnemu zboru poleg stanja dolga sektorja države po nacionalni metodologiji tudi o stanju dolga »ostalega sektorja države«. Zakon o javnih financah v 87. členu definira pravne osebe, ki se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva pristojnega za finance. To so poleg posrednih uporabnikov proračuna, skladov socialnega zavarovanja in javnih zavodov še javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje. Seznam navedenih pravnih oseb ( javne nefinančne družbe), zajetih v poročilo o stanju dolga, je določen v Uredbi o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. čl. zakona o javnih financah (UL RS 115/02). O stanju dolga javnih nefinančnih družb Slovenija ne poroča Mednarodnemu denarnemu skladu niti Evropski Komisiji in Evrostatu. Vire za odplačilo dolga javnih nefinančnih družb zagotavljajo družbe same iz svojih prihodkov. Glavni kategoriji njihovih prihodkov sta prihodki iz prodaje blaga in storitev na trgu ter koncesijski in sorodni prihodki. Stanje dolga sektorja države in »ostalega javnega sektorja« je razvidno iz tabele 4.

Tabela 4: Stanje dolga države in ostalega javnega sektorja

II. Poročanje o stanju dolga »ostalega javnega sektorja« Republike Slovenije«

V letnem poročilu o dolgu Vlada poroča Državnemu zboru poleg stanja dolga sektorja države po nacionalni metodologiji tudi o stanju dolga »ostalega sektorja države«. Zakon o javnih financah v 87. členu definira pravne osebe, ki se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva pristojnega za finance. To so poleg posrednih uporabnikov proračuna, skladov socialnega zavarovanja in javnih zavodov še javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje. Seznam navedenih pravnih oseb ( javne nefinančne družbe), zajetih v poročilo o stanju dolga, je določen v Uredbi o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. čl. zakona o javnih financah (UL RS 115/02). O stanju dolga javnih nefinančnih družb Slovenija ne poroča Mednarodnemu denarnemu skladu niti Evropski Komisiji in Evrostatu. Vire za odplačilo dolga javnih nefinančnih družb zagotavljajo družbe same iz svojih prihodkov. Glavni kategoriji njihovih prihodkov sta prihodki iz prodaje blaga in storitev na trgu ter koncesijski in sorodni prihodki. Stanje dolga sektorja države in »ostalega javnega sektorja« je razvidno iz tabele 4.

Tabela 4: Stanje dolga države in ostalega javnega sektorja

Vir: Ministrstvo za finance, Poročilo o dolgu http://www.gov.si/slov/mediji/upr_jav_dolg_03.ppt

III. Poročanje o stanju dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države

V letnem poročilu o dolgu Vlada poroča Državnemu zboru tudi o stanju dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države. O stanju dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države Slovenija ne poroča Mednarodnemu denarnemu skladu niti Evropski Komisiji in Evrostatu. Stanje dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države je razvidno iz tabele 5.

Tabela 5: Stanje dolga javnega in zasebnega sektorja s poroštvom države

Vir: Ministrstvo za finance, Poročilo o dolgu http://www.gov.si/slov/mediji/upr_jav_dolg_03.ppt

Iz tabele 5 sledi, da ob predpostavki, da bo država (davkoplačevalci) servisirala ves dolg sektorja države (kar sicer ne velja popolnoma – npr. univerze), je skupni obseg dolga, ki ga servisira oziroma za katerega jamči država, enak 34,8 % BDP (27,7 % BDP dolga sektorja države, 6,7 % BDP dolga ostalega javnega sektorja in 0,4 % BDP dolga zasebnega sektorja). To je manj, kot je po standardni nacionalni metodologiji prikazan dolg javnega sektorja (38, 5 % BDP).