Skupina Svetovne banke

http://www.worldbank.org

	Vsebina
	>	Institucije znotraj Svetovne banke
	>	Poslanstvo Svetovne banke
	>	Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke

Institucije znotraj Svetovne banke

Skupina Svetovne banke (World Bank) je bila ustanovljena v Bretton Woodsu, ZDA, leta 1944 z namenom, da promovira dolgoročno gospodarsko rast. Z razvojem se je dejavnost Svetovne banke razširila, zato je bilo potrebno ustanoviti dodatne specializirane institucije. Tako danes skupino Svetovne banke s sedežem v Washingtonu sestavljajo:

• IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) oziroma Mednarodna banka za obnovo in razvoj (MBOR) je največji posojilodajalec za države v razvoju in največji zbiratelj finančnih sredstev iz različnih finančnih virov. Lastniki MBOR so države članice (183), ki letno vplačujejo kvote, od velikosti katerih je odvisna glasovalna moč. Prosilci za kredit morajo biti najprej sprejeti pri sestrski organizaciji – IMF oziroma MDS (Mednarodni denarni sklad). Svetovna banka pridobiva kapital večinoma z izposojanjem na mednarodnih kapitalskih trgih.
• IDA (International Development Association) oziroma Mednarodno združenje za razvoj je mednarodna institucija, ustanovljena leta 1960, katere naloga je, da pomaga najrevnejšim državam, ki niso sposobne pridobiti posojila od MBOR. Tem državam ponuja posojila brez obresti z dospelostjo od 35 do 40 let, z desetletnim odlogom plačila.
• IFC (International Finance Corporation) oziroma Mednarodna finančna inštitucija je bila ustanovljena leta 1956 z namenom spodbujati razvoj zasebnega sektorja v državah v razvoju. Njena naloga je, da nudi pomoč pri financiranju zasebnega sektorja, predvsem podjetjem, ki nimajo možnosti izposoje denarja na mednarodnih finančnih trgih.
• MGA (Multilateral Investment Guarantee Agency) oziroma Mednarodna agencija za zavarovanje investicij je bila ustanovljena leta 1988 z namenom pomagati državam v razvoju pri privabljanju tujih investitorjev s tem, da daje potencialnim investitorjem zavarovanje oziroma garancijo pred političnim tveganjem. Takšno tveganje se nanaša npr. na vojno, politične nemire, spremembe deviznega tečaja ipd.
• ICSID (International Centre for Settlement of Investment Disputes) oziroma Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov je bil ustanovljen leta 1966, njegov namen pa je omogočiti arbitražno in konciliacijsko reševanje sporov, ki nastanejo med vladami in tujimi investitorji.

Poslanstvo Svetovne banke

Glavni cilj in poslanstvo Svetovne banke je odprava revščine. Skupina Svetovne banke je največji vir razvojne pomoči na svetu, saj letno zagotavlja preko 30 milijard dolarjev posojil. Pri tem uporablja različne finančne vire, visoko usposobljene strokovnjake in širok spekter njihovega znanja za vzpostavitev stabilne in trajnostne gospodarske rasti.
V Svetovni banki se države članice v grobem delijo na posojilojemalke in tiste, ki odločajo. V prvi skupini so predvsem države v razvoju in države v tranziciji. Te države imajo možnost Svetovno banko prositi za posojilo, tehnično pomoč, politične nasvete, garancijo. V drugi skupini so razvite države, ki vplačujejo v Banko zneske (vse države vplačujejo kvote), ne morejo pa od Banke dobiti posojil. Te države večinoma zaprošajo za tehnično pomoč pri določenih specifičnih problemih ali pa pri prilagajanju domače zakonodaje.
Svetovna banka pomaga državam tudi pri spodbujanju in zagotavljanju osnovnih pogojev za privabljanje tujih investicij. Države tako s pomočjo Svetovne banke (finančno in tehnično) spreminjajo celotna gospodarstva in krepijo svoje bančne sisteme. Poleg tega pa investirajo še v človeški kapital, infrastrukturo in ohranjanje čistega okolja, kar stopnjuje privlačnost in produktivnost zasebnega sektorja. Preko garancij Svetovne banke, zmanjševanja političnega tveganja in v povezavi z institucijo IFC, tuji investitorji minimizirajo tveganje države in zato lahko več vlagajo v države v razvoju in države v tranziciji.

Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke

Slovenija je postala članica Svetovne banke na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij 25. februarja 1993. Skladno s 6. členom Zakona je minister za finance guverner Republike Slovenije v IBRD, IFC, IDA in MIGA. Predstavnica Slovenije v Svetovni banki v Washingtonu je ga. Senka Maver, ki je bila v marcu 2005 s sklepom Vlade RS imenovana na to funkcijo za obdobje nadaljnjih štirih let. Slovenija ima v IBRD 1261 delnic, kar predstavlja 0,08 % vseh delnic.

Slovenija v Svetovni banki sodi v skupino t.i. belgijske konstituence, v kateri so poleg Belgije, Avstrije in Slovenije zastopane še Belorusija, Češka, Madžarska, Kazahstan, Luksemburg, Slovaška in Turčija. Belgijsko konstituenco izmenično, vsakič za obdobje dveh let, zastopa belgijski ali avstrijski izvršni direktor; s 1. novembrom 2004 je funkcijo izvršnega direktorja prevzel Belgijec Gino Alzetta.

Vlada Republike Slovenije je v letu 1997 sprejela Strategijo (CAS – Country Assistance Strategy), ki je bila osnovno vodilo za sodelovanje Slovenije s Svetovno banko v obdobju prehoda. Kot država v tranziciji je Slovenija poleg obsežne tehnične pomoči na različnih področjih, v okviru Strategije pri Svetovni banki v letih 1999 in 2000 najela tudi dve posojili: prvega za Projekt posodobitve nepremičninskih evidenc v višini 14,05 mio EUR, ki je bil uspešno zaključen v juniju 2005 in drugega za Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji v višini 9 mio EUR, ki se je zaključil v juniju 2004 in je bil namenjen uvedbi enotnega zdravstveno informacijskega sistema, s katerim bi bilo omogočeno boljše odločanje managementa na vseh ravneh sistema zdravstvenega varstva, vključno z opredeljevanjem prioritet in načrtovanjem.

Maja 2000 je bilo na Odboru izvršnih direktorjev Svetovne banke obravnavano poročilo, na podlagi katerega je Slovenija začela s postopkom graduacije iz skupine držav posojilojemalk v skupino razvitih držav, kar se je zgodilo marca 2004. Slovenija je tako v Svetovni banki prešla iz skupine posojilojemalk v skupino razvitih držav donatork. Pri tem je pomembno, da se Slovenija po svojih močeh izkaže kot aktivna udeleženka pri obravnavi aktualnih vprašanj, povezanih z bojem za odpravo revščine, ki jih razvite države vodijo preko t.i. razvojne pomoči nerazvitim državam. Zato je tudi Vlada RS v januarja 2005 sprejela sklep, da Slovenija sodeluje pri 14. polnitvi Mednarodnega združenja za razvoj, v katerega bo Slovenija v devetih letnih obrokih v obdobju od 2006 do 2014 vplačala 4,94 milijonov EUR, z deležem 0,03%.

Mednarodno združenje za razvoj (MZR ali International Development Association – IDA) je največji multilateralni sklad za pomoč najrevnejšim državam sveta, v katerem sodelujejo vse najrazvitejše države sveta. Sklad pomaga državam, ki niso sposobne pridobiti posojila od Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), z donacijami in brez obrestnimi posojili z dospelostjo od 35 do 40 let, z desetletnim odlogom plačila.

Januarja 2005 je Vlada RS sprejela sklep, da Slovenija prvič sodeluje v skladu Mednarodnega združenja za razvoj in sicer v 14. polnitvi, v katerega bo Slovenija v devetih letnih obrokih v obdobju od 2006 do 2014 vplačala 4,94 milijonov EUR, z njenim deležem 0,03% celotnega sklada.

Februarja 2008 je Vlada RS dala soglasje k prispevku Slovenije tudi v 15. polnitev sklada MZR. Skupen znesek prilivov 15. polnitve MZR bo znašal rekordnih  27,3 milijard SDR (30,5 milijard EUR), od tega bo 16,5 milijard SDR (18,5 milijard EUR) zbranih s prispevki držav donatoric. Znesek znaša 25% povečanje glede na 14. polnitev MZR. Prispevek Slovenije, ki bo sodelovala pri vseh skladih 15. polnitve MZR (Osnovni, HIPC in odpis zaostankov plačil), bo glede na njen ohranjen delež 0,03%, znašal 6,29 milijonov EUR. Slovenija bo navedeni prispevek plačala v devetih letih od 2009 do 2017.

V skladu z določbami Memoranduma o sodelovanju, ki ga je Slovenija s Svetovno banko podpisala leta 2004, se je RS (Ministrstvo za finance) vključila tudi v sofinanciranje Programa Svetovne banke za odpravo rečne slepote v Afriki (African Programme for Onchocerciasis Control - APOC). Slovenija je aprila 2004 v ta namen prispevala 60.000 USD, oktobra 2007 pa sredstva v višini 55.000 USD.