Pariški in Londonski klub

Pariški klub

http://www.clubdeparis.org/en/
Republika Slovenija se je z Ustavnim zakonom iz leta 1991 in Zakonom o načinih in pogojih izpolnjevanja obveznosti iz dvostranskih sporazumov za prevzem slovenskega dela dolga, ki izvira iz dvostranskih sporazumov za konsolidacijo dolga bivše SFRJ, sklenjenih med SFRJ in državami članicami Pariškega kluba v obdobju 1984 – 1988 zavezala, da bo prevzela tisti del državnih dolgov nekdanje Jugoslavije, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti del garantiranih dolžniških obveznosti nekdanje Jugoslavije, katerih končni uporabniki so pravne osebe na ozemlju Republike Slovenije.

Razlog za prevzem obveznosti določenih v ustavnem zakonu je bil ekonomski, saj je Republika Slovenija, da bi čimprej omogočila dostop na mednarodni kapitalski trg, morala ustvariti lastno finančno identiteto in jo mednarodnopravno ločiti od nekdanje SFRJ, kar ji je v tem obdobju tudi uspelo.

Republika Slovenija je začela odnose s Pariškim klubom urejati leta 1992 in tedaj dogovorila osnovne pogoje odplačila dolga do te skupine upnikov. Na tej osnovi se je nato v bilateralnih pogajanjih s 16 državami članicami Pariškega kluba (Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, ZRN, Italija, Japonska, Kuvajt, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA) obvezala, da bo prevzela obveznosti slovenskih končnih uporabnikov (alocirani dolg); glavnica tega dela dolga je ob koncu leta 1992 znašala 270 milijonov USD. Prav tako se je Republika Slovenija obvezala, odplačati 16,39% ali 240 milijonov USD za glavnico, iz posojil, ki jih je nekdanja Jugoslavija najela neposredno pri nekaterih od teh držav: Nemčiji, Kuvajtu, Japonski, Norveški in Italiji (nealocirani dolg).

Pogajanja z vsemi državami upnicami so bila do leta 2001 zaključena. Zneski dolga RS do upnic držav Pariškega kluba so bili določeni z ratifikacijami posameznih dvostranskih sporazumov. Med zadnjimi obveznostmi je bil dolg do Kraljevine Norveške odplačan v drugi polovici leta 2001, do Italijanske republike pa zaradi naknadno ugotovljenega še neodplačanega zneska v višini 642.991.511,00 ITL (332.077,40 EUR) v novembru 2004. V odplačevanju je tako zgolj še kredit na podlagi sporazuma z Zvezno Republiko Nemčijo, ki bo odplačan leta 2055 (stanje na dan 30. 9. 2004 znaša 20.122.177,47 EUR). Na ta način je Slovenija uredila dolžniško razmerje do držav članic Pariškega kluba (razen Nemčije) in dolg v celoti odplačala.

Londonski klub

Nekdanja Jugoslavija je leta 1988 s skupino tujih komercialnih bank, t.i. Londonskim klubom, sklenila tri sporazume. Novi finančni sporazum (New Financing Agreement – NFA) je urejal reprogram obveznosti tedanjih jugoslovanskih poslovnih bank ter nekdanje Narodne banke Jugoslavije v skupni višini 7,3 mlrd USD; določal je, da je odgovornost dolžnikov za odplačilo skupna in solidarna. T.i. Sporazum o Trade and Deposit Facility se je nanašal na 300 milijonov USD, ki so jih tuje banke leta 1988 odobrile nekdanji Narodni banki Jugoslavije. Slednja je večino tega denarja nato deponirala pri tedanjih jugoslovanskih poslovnih bankah. Na podlagi tretjega sporazuma, t.i. Alternative Participation Instruments Exchange Agreement, je nekdanja Narodna banka Jugoslavije nekaterim tujim bankam izdala za svoj račun in za račun tedanjih jugoslovanskih poslovnih bank za skupno 80 milijonov USD obveznic.

Glavnica iz NFA se je v obdobju 1988 - 1991 zaradi poslov zamenjave dolgov znižala na 4,4 mlrd USD. RS je svoj del starega dolga poravnala tako, da ga je junija leta 1996 zamenjala za nov dolg in zanj izdala nove obveznice, formalno v višini 18% starega dolga. Ker pa je bil iz zamenjave izključen portfelj posredno oz. neposredno v lasti oseb povezanih z Zvezno republiko Jugoslavijo v nominalni višini USD 684 milijonov za glavnico, je RS dejansko izdala sorazmerno manj obveznic, t.j. v višini 14,7% starega dolga ali za 812 milijonov USD za glavnico in tedaj že zapadle obresti. S tem je bila izpuščena iz solidarne obveze z ostalimi dolžniki iz tega sporazuma.

Dolg iz Sporazuma o Trade and Deposit Facility je Republika Slovenija poravnala tako, da je od upnikov, ki niso bili povezani z Zvezno republiko Jugoslavijo, junija 1996 odkupila 9,9% njihovih terjatev do nekdanje Narodne banke Jugoslavije iz tega sporazuma ter zanje (za glavnico in že zapadle obresti) plačala 26 milijonov USD. Ni pa kupila terjatev od tistih upnikov, ki so bili posredno oz. neposredno povezani z Zvezno republiko Jugoslavijo; njihove terjatve iz naslova glavnice iz navedenega sporazuma so znašale 104 milijonov USD.

Slovenija in nato še Hrvaška, Makedonija in BiH, ki so svoje odnose z upniki Londonskega kluba urejale po zgledu Slovenije, so tako iz zamenjave/odkupa dolga izločile terjatve oseb, ki so bile posredno oz. neposredno povezane z Zvezno republiko Jugoslavijo, in so se nanašale na NFA in Sporazum o Trade and Deposit Facility, v skupni višini skoraj 800 milijonov USD za glavnico.

Pogajanja o ureditvi odnosov z upniki iz tretjega sporazuma, t.i Alternative Participation Instruments Exchange Agreement, še niso zaključena.
Stanje dolga izdanih obveznic za Londonski klub – NFA obveznice na dan 30.9.2004 je sledeče:

• NFA 2 (DEM) – 3.137.116.657,59 SIT oziroma 13.081.763,11 EUR
• NFA 2 (USD) – 4.725.821.521,62 SIT oziroma 24.256.925,35 USD