Mednarodni denarni sklad – International
Monetary Fund (IMF)
http://www.imf.org
Delovanje Mednarodnega denarnega sklada
Drugi del t.i. Bretton -
Woodskih dvojčkov, Mednarodni denarni sklad
(International Monetary Fund) je bil ustanovljen
z osnovnim namenom ohranjanja stabilnosti
svetovnega monetarnega sistema.
Skozi desetletja delovanja se njegovo poslanstvo
ni spremenilo, spremenili pa so se inštrumenti,
preko katerih Mednarodni denarni sklad
(v nadaljevanju MDS) skuša uresničiti svoje
cilje. Tako je MDS v zadnjih letih še posebej
aktiven na področju:
- nadzora: MDS redno v vseh državah
članicah izvaja t.i. posvetovanja
po IV. členu statuta, v katerih
države vsako leto predstavijo svoje politike,
ki so pomembne za stabilnost njihovega
gospodarstva, kot tudi za stabilnost
in rast širšega svetovnega gospodarstva.
MDS si prizadeva, da države javno objavijo
vse podatke, ki bi utegnile zanimati
poslovni svet, zato že nekaj let javno
objavlja poročila in priporočila, ki
jih pripravlja ob teh posvetovanjih,
katere so države dolžne upoštevati pri
oblikovanju svojih politik.
- finančne pomoči: MDS odobrava
posojila tistim državam članicam, ki
se znajdejo v finančnih težavah, s ciljem,
da podprejo začrtano politiko in omogočijo
izvedbo zastavljenih reform. Trenutno
znaša skupna vrednost posojil MDS približno
72 mlrd USD. Poleg številnih finančnih
programov, ki omogočajo najetje posojila
pri MDS (preko t.i. Stand-By Agreement-ov,
Extended Fund Facility, Supplemental
Reserve Facility, Contingent Credit Lines),
je MDS aktiven tudi v programih, ki so
namenjeni odpravi revščine. Danes se
namreč več kot polovica svetovnega prebivalstva
preživlja z manj kot dvema dolarjema
na dan, zato neenakost ni več zgolj socialni
problem, ampak tudi problem, ki ogroža
stabilnost svetovnega gospodarstva. Zato
so v ponudbi posojil MDS tudi poceni
posojila revnim državam (t.i. Powerty
Reduction and Growth Facility). V decembru
2005 pa je MDS v okviru pobude za odpravo
bremen najrevnejšim in visoko zadolženim
državam (MDRI, Multilaterala Debt Relief
Initiative), 19 državam od 38, ki so
se kvalificirale za MDRI, odpisal njihov
dolg v skupni višini 3,3 milijarde USD.
- tehnična pomoč: Z namenom okrepitve
kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti,
ki so ključne za implementacijo učinkovitih
makroekonomskih in strukturnih politik
MDS ponuja svojim članicam tehnično pomoč
na področju fiskalne in monetarne politike.
V zadnjem desetletju,
v katerem so svet pretresale velike finančne
krize v Mehiki, Aziji, Rusiji, Braziliji,
je v MDS dozorelo spoznanje, da mora več
pozornosti posvetiti proučevanju vzrokov
za nastanek finančnih kriz in ukrepom,
ki bi pomagali le-te v čim večji meri zajeziti.
Ključna področja, ki po mnenju MDS zahtevajo
posebno pozornost so:
- devizne rezerve in zunanji dolg: Države
lahko na tem področju postanejo hitro
ranljive, zato je zelo pomembno, da to
področje spremljajo ažurno in celovito.
Pomembno je, da imajo zanesljive podatke,
ki so mednarodno primerljivi. Zato je
MDS na tem področju razvil več analitičnih
kazalcev in priporočil (npr. Guidelines
on public debt management, Sound practices
in the management of foreign exchange
reserves).
- finančni sistem: MDS in Svetovna
banka sta v letu 1999 začela vrsto posvetovanj
s posameznimi državami, na podlagi katerih
neodvisni strokovnjaki podajo oceno trdnosti
finančnega sistema v posamezni državi
(FSAP – Financial Sector Assesment Program).
Slovenija je bila tovrstnega pregleda
prvič deležna v letu 2000, na osnovi
katerega je Banka Slovenije v letu 2001
pripravila akcijski načrt za izvedbo
zastavljenih nalog. Po uspešni izvedbi
le-teh je Banka Slovenije zaprosila za
ponovno, dopolnitveno misijo, ki je v
novembru 2003 opravila preverjanje doseženih
rezultatov in nadgradila delo prve misije
še na področjih računovodstva, revidiranja
in podjetniškega upravljanja.
- tokovi kapitala: MDS pri svojem
analitičnem delu posveča veliko pozornost
tokovom kapitala (kako zagotoviti pravilno
zaporedje ukrepov pri odpiranju domačega
finančnega trga tujemu kapitalu) ter
režimom deviznih tečajev (kateri je ustrezen
glede na dane makroekonomske razmere).
- standardi, kodeksi: Dejstvo
je, da so stvari veliko bolj pregledne
in lažje obvladljive, če so vpete v primerljive
kategorije, standarde in če potekajo
v skladu s skupno dogovorjenimi pravili.
Tako sta poleg že omenjenih kodeksov
ravnanja na področju deviznih rezerv
in javnega dolga nastala in postala operativna
tudi Kodeksa o transparentnosti na fiskalnem
in monetarnem področju (Code of Good
Practices on Fiscal Transparency; Code
of Good Practices on Transparency in
Monetary and Financial Policies). Že
nekaj let MDS zbira in objavlja tudi
t.i. Special Data Dissemination Standards
(SDDS), sistem standardiziranih podatkov
o zunanjem dolgu, deviznih rezervah ipd.
Od začetka leta 1997 je MDS
za določene države, med drugim v letu 2001
tudi za Slovenijo pripravil preglede Reports
on Observance of Standards and Codes o
tem, v kolikšni meri država spoštuje mednarodne
standarde (ne le standarde MDS, ampak tudi
drugih, kot so npr. Bazelske standarde
o načelih bančnega nadzora ipd).
Sodelovanje Slovenije in Mednarodnega
denarnega sklada
Slovenija je postala članica
MDS na podlagi Zakona o članstvu RS v Mednarodnem
denarnem skladu 15. januarja 1993. Skladno
z 8. členom Zakona predstavljata Republiko
Slovenijo v MDS guverner Banke Slovenije
in njegov namestnik (predstavnik Banke
Slovenije). Zakon tudi določa, da je za
neposredno sodelovanje z MDS zadolžena
Banka Slovenije, ki tudi organizira redne
letne obiske misije MDS za posvetovanja
po IV. členu Statuta (Article IV Consultations).
V okviru posvetovanj so obravnavane različne
teme - od institucionalnega in pravnega
okvirja gospodarske politike (realni sektor,
ekonomski odnosi s tujino, javne finance,
denarni sektor) do tekočih gospodarskih
gibanj in gospodarskih politik. Na podlagi
opravljenih razgovorov misija pripravi
zaključno poročilo, ki ga obravnava in
potrdi Odbor direktorjev MDS, nato pa se
javno objavi.
Podobno kot v Svetovni banki tudi v MDS
Slovenija deluje v okviru t.i. belgijske
konstituence, v kateri so poleg Belgije,
Avstrije in Slovenije zastopane še Belorusija,
Češka, Madžarska, Kazahstan, Luksemburg,
Slovaška in Turčija. Belgijsko konstituenco
zastopa belgijski izvršni direktor Willy
Kiekens. Predstavnica Slovenije v MDS v
Washingtonu je ga. Senka Maver, ki je bila
v marcu 2005 s sklepom Vlade RS imenovana
na to funkcijo za obdobje nadaljnjih štirih
let.
Slovenija je bila vseskozi aktivna članica
MDS, ki ni nikdar potrebovala njegove finančne
pomoči. V obdobju tranzicije pa je bila
za Slovenijo izjemnega pomena tehnična
pomoč, ki jo je MDS nudil na področju reform
javnih financ, predvsem pri izvedbi proračunske
reforme in uvajanju enotnega zakladniškega
računa. Poleg številnih misij, ki so jih
opravili različni strokovnjaki MDS, je
pri tem izjemno vlogo odigral g. Duncan
Last, ki je pomembno prispeval k uvedbi
ekonomske klasifikacije GSF, pri reformi
plačilnega prometa in uvajanju enotnega
zakladniškega računa, kasneje pa tudi k
vsebinski zasnovi izobraževalnih programov
Regionalne ustanove - Centra za razvoj
financ, ki ga je Vlada RS ustanovila v
letu 2001 z namenom zagotovitve institucionaliziranega
prenos znanja in izkušenj, ki jih je Slovenija
pridobila pri izvajanju reform javnih financ,
tudi na druge države v regiji.
|
