Evropska banka za obnovo in razvoj

http://www.ebrd.com

	Vsebina
	>	Delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj
	>	Sodelovanje Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj
	>	Strategija za Slovenijo
	>	Sklad za zahodni Balkan

Delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Od ustanovitve je prešla nekako tri razvojne faze:

• Začetno obdobje do leta 1994, ki ga je zaznamovala nizka izkoriščenost sredstev, razsipnost pri investiranju v prostore banke v Londonu ter s tem povezana javna kritika v svetovnem časopisju. Projektno je bila banka v tem obdobju usmerjena v podporo privatizacijskemu procesu;
• Obdobje rasti portfelja do leta 1998 oziroma do ruske finančne krize. Največji del naložb v tem obdobju je bil namenjen finančnemu sektorju ter investicijam v infrastrukturo z državno garancijo;
• Obdobje uravnoteženega investiranja tako po geografski kot sektorski strukturi v obdobju 1999-2004.

Z letom 2003 je EBRD prešla v tako imenovano zrelo fazo svojega delovanja, ki jo zaznamuje uravnotežena struktura portfelja, finančnih produktov in kadrov. Na banko ugodno vpliva:

• Nadpovprečna gospodarska rast v državah, kjer EBRD izvaja operacije, kar se izraža v ugodnem finančnem rezultatu banke zaradi uspešne odprodaje delniških deležev, rednega odplačevanja posojil in celo povrnitve starih, že med rusko krizo odpisanih dolgov;
• Vstop tretjine tranzicijskih držav v EU in s tem delna izpolnitev mandata banke;
• Popolna managerska konsolidacija banke pod predsednikom Jeanom Lemierrom, ki uživa podporo tako v kolektivu kot tudi izven banke in je bil na letni skupščini aprila 2004 izvoljen za drugi mandat.

EBRD ima danes 63 članic, in sicer 61 držav ter dve instituciji (EU ter Evropsko investicijsko banko). Članice EBRD so vse države članice EU ter druge vodilne gospodarske sile na čelu z ZDA. Članice so tudi vse države, v katerih EBRD izvaja svoje operacije (skupaj 29), od srednjeevropskih, balkanskih do držav nekdanje Sovjetske zveze.

Slovenija je vstopila v EBRD leta 1992 z vpisom prvih 100 delnic, z aktom o notifikaciji nasledstva mednarodnih sporazumov, v katerih je bila članica nekdanja SFRJ, pa je julija 1992 prevzela tudi sporazum o ustanovitvi EBRD. Sporazum je decembra 1992 ratificiral Državni zbor Republike Slovenije in s tem je Slovenija postala polnopravna članica EBRD.

Države članice zastopajo interese v okviru skupin, t.i. konstituenc. Slovenija je članica konstituence skupaj z Belgijo in Luksemburgom, ki jo vodi belgijski izvršni direktor Jean-Louis Six od julija 2002.

V okviru delniškega kapitala ima Slovenija danes v EBRD vpisanih 4.196 delnic in je na drugem mestu v naši konstituenci (Belgija 45.600 delnic in Luksemburg 4.000 delnic). Obveznosti iz zadnje polnitve kapitala bo Slovenija postopoma izpolnila do leta 2009. Glede na njeno delniško pozicijo ima Slovenija od leta 2002 prvič svojega predstavnika v konstituenci, ki jo sestavljajo izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja in 2 asistenta. Slovenija in Luksemburg izmenično na vsaka tri leta zasedata mesti namestnika izvršnega direktorja in drugega asistenta v konstituenci. Stroške namestnika izvršnega direktorja krije banka, medtem ko stroške asistentov krijejo države same.
Novembra 1995 je EBRD odprla svoje predstavništvo v Ljubljani, katerega delovanje v RS ima enak status kot mednarodne institucije, katerih predstavništva delujejo v Sloveniji.

Sodelovanje Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj

EBRD je od leta 1993, ko je začela s prvimi naložbami v Sloveniji, pomemben tuji kreditor (takoj za Evropsko investicijsko banko) tako zasebnega kot javnega sektorja, preko posojil kot tudi lastniških udeležb.  Do sedaj je Odbor direktorjev EBRD odobril Sloveniji financiranje 54 projektov v skupni vrednosti 588 mio EUR Pri tem je bil največji delež sklenjenih pogodb namenjen financiranju projektov na področju bančništva (nekaj manj kot 37%), sledijo pa infrastruktura, podjetništvo, regionalni skladi, itd.

Strategija za Slovenijo

EBRD je v skladu z zadnjo sprejeto strategijo za Slovenijo, sprejeto 7. novembra 2006, v bodoče pripravljena financirati tudi nekatere energetske projekte, nadaljevati s financiranjem SME's in finančnega sektorja ter sodelovati pri privatizaciji, konsolidaciji in prestrukturiranju bančnega sektorja, v kolikor bo to želela slovenska vlada.

Sklad za zahodni Balkan

Slovenija se je pridružila klubu 14 držav, ki so podprle ustanovitev Sklada za zahodni Balkan, pod okriljem EBRD. Slovenija bo v Sklad, ki je bil ustanovljen novembra 2006, prispevala 0,5 mio EUR (plačljivo v treh zaporednih letnih obrokih), kar je minimalno določen prispevek za članstvo v Skladu. Prvi obrok v višini 166.666,67 EUR je bil vplačan 15. februarja 2007.
S članstvom v Skladu se Slovenija pridružuje državam, ki menijo, da je Zahodni Balkan regija, ki še vedno potrebuje veliko podpore pri razvoju projektov, tako v državnem kot privatnem sektorju, ter da bo gospodarski razvoj zagotovil večjo stabilnost regije.