Brdo pri Kranju, 30. september 2008 – Minister za finance dr. Andrej Bajuk, ki je leta 2004 prevzel vodenje Ministrstva za finance in s tem sprejel tudi odgovornost za sistem MFERAC, je v današnjem uvodnem nagovoru na konferenci ob 10. obletnici uvedbe programske opreme enotnega finančno računovodskega sistema Ministrstva za finance (MFERAC), ki je potekala na Brdu pri Kranju, med drugim dejal: » Sistem MFERAC je plod več kot desetletnega dela, ne samo predstavnikov Ministrstva za finance, pač pa tudi drugih državnih organov. Eno izmed osnovnih vodil pri določanju vsebine sistema je zagotavljanje sledljivosti in prikaza transparentnosti vseh aktivnosti, ki jih bodo uporabniki sistema z njim izvajali. Opravljene revizije predstavnikov Evropske unije, ki spremljajo namensko porabo evropskih sredstev potrjujejo, da sistem MFERAC to tudi zagotavlja.«

Minister Bajuk je izpostavil, da smo v Sloveniji za spremljanje finančno računovodskega poslovanja državnih organov izgradili svoj sistem z domačim znanjem in ne uporabljamo standardno kupljenega progama, prilagojenega delu državnih organov. »Z uvedbo enotnega sistema smo po eni strani zmanjšali stroške, po drugi pa razbremenili organe skrbi za nabavo in vzdrževanje programske opreme ter zagotovili ustrezno infrastrukturo. Prepričan sem, da smo s tem izboljšali delovanje državne uprave v celoti. Sistem MFERAC pomeni standardizacijo v poslovanju neposrednih proračunskih uporabnikov, enotno in pregledno izvrševanje proračuna, enotno obravnavanje predobremenitev, enotno vodenje kadrovske evidence in obračuna plač. Pomen MFERAC se je posebno izkazal zdaj, ob prehodu na nov plačni sistem, ki je bil organizacijsko in vsebinsko zelo zahteven. Težko si predstavljam, da bi posamezna ministrstva in drugi državni organi sami pripravljali spremembe aplikativnih rešitev.«

Svoj uvodni nagovor zaključil s pogledom v prihodnost: »Z doseženo ravnijo sistema MFERAC pa se ne smemo zadovoljiti. Spremembe v razvoju sistema javnih financ in javnega računovodstva, pa tudi spremembe v razvoju tehnologije nas vodijo naprej. Sam kot velik izziv delovne skupine vidim v prizadevanju za prenovo programske opreme MFERAC tako, da bo omogočena njena spletna uporaba in v večji meri tudi elektronsko poslovanje na področju finančno računovodskega poslovanja. To ne pomeni, da bo omogočen le prejem in izdaja knjigovodskih listin, pač pa tudi hramba v sodobnih elektronskih oblikah. Današnji način hrambe dokumentacije nam polni mnogo prostorov, ki jih je treba na eni strani najprej usposobiti za hrambo dokumentacije, potem pa še vzdrževati. Mnogo knjigovodskih listin je potrebno hraniti trajno, med njimi tudi obračunske liste vseh delojemalcev. Z vso knjigovodsko dokumentacijo ravnamo v skladu s predpisi in to mora biti tudi eno izmed osnovnih vodil delovne skupine pri prenovi sistema.«

Marija Janc, generalna direktorica Direktorata za javno računovodstvo na Ministrstvu za finance, ki je dolgoletna direktorica projekta MFERAC in motor razvoja sistema, je v svoji predstavitvi njegovih  začetkov in razvoja izpostavila, da je MFERAC postal infrastruktura, brez katere delovanje državne uprave ni več mogoče. Izpostavila je funkcionalnosti sistema, saj so vsa pomembna pravila in zahteve, ki izhajajo iz zakonov, ki urejajo proračunsko financiranje, računalniško podprti in vgrajeni v programsko opremo MFERAC. Izpostavila pa je tudi povezljivost sistema z drugimi sistemi. V svoji predstavitvi se je osredotočila predvsem na osem preizkušenj, ki so spremljale 10. letno delo na sistemu MFERAC, ki so bile povezane z vnašanjem predobremenitev za sklepanje pogodb, upočasnitvami delovanja sistema, uvajanjem kadrovsko plačnega dela aplikacije, začetkom opravljanja plačil s strani Uprave za javna plačila v sestavi Ministrstva za finance, željo po avtomatskem prenosu podatkov o realizaciji finančnega načrta posameznega proračunskega uporabnika v knjigo proračuna, s prehodom na nov plačni sistem in nenazadnje potrebo po tehnološki prenovi sistema.

Bernarda Hrovat z Ministrstva za finance je predstavila vsebino programske opreme MFERAC danes, ki vključuje finančno poslovanje  v posamezni fazi postopka izvrševanja proračuna, vodenje računovodstva in kadrovsko evidenco in obračun stroškov dela. Damijan Savernik z Ministrstva za notranje zadeve je predstavil možnosti dodatnih obdelav poročil sistema MFERAC, ki prinašajo dodatno vrednost. Mojca Ramšak Pešec z Ministrstva za javno upravo, ki skrbi za razvoj kadrovskega sistema in njegovo implementacijo v državni upravi je predstavila podporo, ki jo programska oprema MFERAC nudi pri vodenju centralne kadrovske evidence. Andreja Sladoje Jemec z Ministrstva za obrambo je predstavila podporo, ki jo sistem MFERAC nudi pri vodenju kadrovske evidence Ministrstva za obrambo, ki je na tem ministrstvu zaradi Zakona o obrambi in Slovenske vojske posebna, saj mora podpirati običajne organizacijske oblike, kakor tudi vojaško organiziranost, uradniške in vojaške nazive. Tatjana Križnar z Ministrstva za pravosodje, ki je na normativni ravni pristojno za vodenje centralne kadrovske evidence sodnikov, državnih tožilcev, državnih pravobranilcev in javnih uslužbencev v pravosodnih organih ter osebne evidence sodnikov, je predstavila kako kadrovsko računovodski sistem MFERAC podpira izpolnjevanje obveznosti vodenja tovrstne kadrovske evidence. Izpostavila pa je tudi, da je bila uporaba sistema, v katerega je ministrstvo vstopilo marca 2004, edina možna rešitev, saj bi zakonska obveznost vodenja centralne kadrovske evidence zunaj sistema MFERAC povzročila dodatne stroške in podvojen vnos podatkov, kar bi obremenjevalo predvsem pravosodne organe. Mag. Igor Klinar z Ministrstva za javno upravo je razpravljal o tem ali je MFERAC primerna podlaga za nadaljnji razvoj obračuna plač v javnem sektorju in ugotovil, da smo v Sloveniji še daleč od nacionalne ravni na informacijsko tehnični ravni obračuna plač v javnem sektorju. Janko Marinko z Vrhovnega sodišča RS je predstavil prednosti in funkcionalnosti, ki jih MFERAC omogoča Vrhovnemu sodišču in sodiščem, obenem pa predstavil tudi pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnjih izboljšav sistema. Zaključil pa je z besedami neposrednih uporabnikov, ki ocenjujejo MFERAC kot resnično pomemben, danes že nepogrešljiv element v sistemu delovanja pravosodnega sistema, saj pomeni velik prihranek časa in omogoča enoten pregled podatkov in povezav. Mag. Jorg Petrovič z Računskega sodišča RS je predstavil pomen MFERAC za delo Računskega sodišča ter njegovo videnje možnega nadaljnjega razvoja tega sistema. Slavko Lenarčič z Ministrstva za finance pa je ob zaključku predstavil svoj pogled na potrebe po prenovi in vsebinski ter tehnološki posodobitvi sistema MFERAC v obdobju do leta 2012. Izpostavil je, da je sistem MFERAC po 10 letih obstoja potreben prenove.

Uvodni nagovor ministra dr. Andreja Bajuka

                                                                                  SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI