Ljubljana, 13. september 2008 – Včeraj in danes je v Nici potekalo neformalno zasedanje Sveta EU v sestavi finančnih ministrov (ECOFIN), ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar na Ministrstvu za finance Žiga Lavrič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec z delegacijama. Državni sekretar Žiga Lavrič je po končanem zasedanju izpostavil: »Zasedanje je potekalo v obdobju neugodnih zunanjih gospodarskih okoliščin, vendar v EU obstaja ustrezna strategija reform, njeno pospešeno izvajanje pa je najbolj ustrezno za soočanje z nastalo situacijo.«

Ministri in guvernerji so uvodoma nadaljevali razpravo z neformalnega zasedanja ECOFIN v času slovenskega predsedovanja glede trenutne situacije na finančnih trgih in napredka pri izvajanju ukrepov opredeljenih v časovnem načrtu glede odziva na finančni pretres. Ugotovili  so, da ostaja trenutna situacija na finančnih trgih nepredvidljiva, saj ostajajo trgi spremenljivi, dodatno tveganje pa predstavlja ohlajanje gospodarske aktivnosti. Finančne institucije so doslej odpisale približno 500 milijard EUR slabe aktive, ob tem pa jim je uspelo povečati kapital za približno 350 milijard EUR. Njihova kapitalska ustreznost zato v splošnem ni ogrožena, tudi zaradi dobrega začetnega položaja. V zvezi z načrtom dela glede odziva na finančni pretres so ugotovili, da delo dobro napreduje na vseh štirih področjih: povečanju preglednosti za vlagatelje, izboljšanju standardov vrednotenja, upravljanju s tveganji in delovanju trga.

V nadaljevanju so razpravljali o odprtih vprašanjih finančnega nadzora. V EU je namreč trenutno v obravnavi predlog direktive o kapitalski ustreznosti zavarovalnic (t.i. »Solventnost 2«), v pripravi pa so tudi spremembe direktive o kapitalski ustreznosti bank. Oba zakonodajna predloga posegata v pristojnosti nadzornikov in spreminjata ureditev nadzora nad zavarovalniškim in bančnim trgom v EU. S tem v zvezi so ministri in guvernerji pozdravili uvedbo kvalificirane večine v statute evropskih odborov nadzornikov, o čemer je bil dosežen dogovor na neformalnem zasedanju ECOFIN  v času slovenskega predsedstva. Razpravljali so tudi o vlogi kolegijev nadzornikov za čezmejne finančne skupine in o njihovem delovanju, ob čemer je državni sekretar poudaril, da bi morali kolegiji delovati sporazumno ob upoštevanju vseh vpletenih nacionalnih nadzornikov. Ministri in guvernerji so sprejeli tudi zavezo, da bodo do leta 2012 evropske finančne institucije poročale svojim nadzornikom v enotnem formatu, kar pomeni, da bodo vsi nadzorniki imeli enak osnovni nabor podatkov o finančnih institucijah, ki bodo hkrati primerljivi med državami.

V razpravi o nadaljnjem razvoju sistema znižanih stopenj davka na dodano vrednost (DDV) je Slovenija v svojih stališčih izrazila naklonjenost k razpravi o celoviti prenovi veljavnih stopenj DDV, pri čemer pa morajo biti rešitve usmerjene v večjo preglednost, enovitost in administrativno poenostavitev sistema, ki bo zagotavljal nemoteno delovanje notranjega trga. Državni sekretar je poudaril tudi, da mora biti predvsem zagotovljena enakopravna obravnava vseh držav članic. Sprejet je bil sklep, da Evropska komisija do oktobrskega formalnega zasedanja ECOFIN pripravi podrobnejšo analizo z ekonomskimi posledicami predlaganih nižjih stopenj DDV.

Neformalno zasedanje so ministri in guvernerji zaključili z razpravo o gospodarski situaciji in cenah nafte.  Zaradi nadaljevanja pretresov na finančnih trgih, skorajšnje podvojitve cen energentov v zadnjem letu in padanja cen na nekaterih nepremičninskih trgih je Evropska komisija v svoji nedavni vmesni napovedi znižala napoved gospodarske rasti v celotni EU na 1,4% BDP, v evro območju pa na 1,3% BDP v letu 2008, kar je za skoraj 0,5 odstotne točke nižje od spomladanske napovedi. V razpravi o možnih ukrepih za soočanje z nastalo situacijo so poudarili ključni pomen pospešenega izvajanja strukturnih reform v skladu s Širšimi smernicami ekonomskih politik, sprejetimi v času slovenskega predsedstva EU. Tako zastavljene reforme bodo še nadalje krepile konkurenčnost evropskega gospodarstva in njegovo sposobnost za rast. Posebej je bila izpostavljena zaveza ukrepom za zniževanje inflacije, saj ta najbolj prizadane najrevnejši sloj prebivalstva, zgolj vzdržna raven inflacije pa lahko zagotovi tudi trajno rast gospodarstva. V tem kontekstu je predsednik Evropske investicijske banke (EIB), Philippe Maystadt, predstavil pobudo EIB za okrepljeno delovanje na področju majhnih in srednje velikih podjetij, tako z večjim obsegom financiranja, kot tudi z novimi produkti.

Ministri in guvernerji so razpravljali tudi o trenutnih razmerah na naftnih trgih, oktobra letos pa bodo predvidoma razpravljali o ukrepih in odzivih na povišane cene nafte. Cene nafte so v letu 2008 dosegle rekordne vrednosti (147 USD/sod). Ključni razlog zanje je razmerje med ponudbo in povpraševanjem, pomemben delež je prispeval tudi padajoč tečaj ameriškega dolarja, deloma pa je k temu prispevalo tudi dogajanje na finančnih trgih. Ključen ukrep na strani EU za soočanje z visokimi cenami nafte s srednjeročnega in dolgoročnega vidika je na strani povpraševanja po nafti, ki se mora v EU zmanjšati. S tega vidika je potrebno vložiti več naporov v učinkovito rabo energije, kar je možno doseči tudi z ukrepi davčne politike.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Irena Bremšak