|
Ministrstvo za finance posreduje
javnosti prve informacije o
možnih ukrepih na davčnem področju
v zvezi s škodo zaradi neurja, ki
je prizadelo Slovenijo. Več informacij
bo objavil DURS na spletnih
straneh v začetku naslednjega tedna. Na
davčnem področju so po veljavnem
sistemu možne naslednje olajšave
oziroma ugodnosti.
Zakon o davku od dohodkov pravnih
oseb
Veljavni Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2 omogoča, da
zavezanci, torej pravne osebe (tudi
podjetja oz. gospodarske družbe) lahko
uveljavljajo olajšavo za donacije za
določene namene, med njimi tudi za
humanitarne namene, če donirajo določenim
organizacijam, ki so ustanovljene za
opravljanje teh dejavnosti. Tako lahko
zavezanec, ki bi izplačal sredstva
Rdečemu križu ali Slovenski Karitas
za namene zadnje ujme, uveljavlja davčno
olajšavo, kar pomeni, da si lahko znižuje
davčno osnovo, za izplačana sredstva,
seveda do višine, ki je določena z
ZDDPO-2. Če bi na primer podjetje doniralo
gasilskemu društvu oz. društvom, ustanovljenim
za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, je olajšava lahko še nekoliko
višja.
Gospodarske družbe, ki so same prizadete,
pa lahko po ravnokar sprejetem ZDDPO-2B
uveljavljajo olajšavo za določeno novo
opremo, s katero bodo nadomestili v
ujmi eventualno uničeno ali poškodovano
opremo, ki je drugače ne bi bilo treba
zamenjati. Družbam se stroški, nastali
zaradi ujme ali odprave posledic ujme
priznavajo kot odhodki pri ugotavljanju
davčne osnove, torej jim zmanjšujejo
davčno osnovo in posledično davek.
Zakon o dohodnini
Veljavni Zakon o dohodnini omogoča,
da zavezanci, ki dosegajo dohodke
iz dejavnosti (predvsem samostojni
podjetniki in druge osebe), lahko
uveljavljajo olajšavo za donacije
za določene namene, med njimi tudi
za humanitarne namene, če donirajo
določenim organizacijam, ki so ustanovljene
za opravljanje teh dejavnosti. Tako
lahko zavezanec, ki bi izplačal sredstva
Rdečemu križu ali Slovenski Karitas
za namene zadnje ujme, uveljavlja
davčno olajšavo, kar pomeni, da si
lahko znižuje davčno osnovo, za izplačana
sredstva, seveda do višine, ki je
določena z ZDoh-2. Če bi na primer
podjetnik doniralo gasilskemu društvu
oziroma društvom, ustanovljenim za
varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, je olajšava lahko še nekoliko
višja.
Osebe, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti
in iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, in so same prizadete,
pa bodo lahko, na podlagi novele ZDoh-2,
ki je pravkar v postopku sprejemanja
v Državnem zboru uveljavljale olajšavo
za določeno novo opremo, s katero bodo
nadomestile v ujmi eventualno uničeno
ali poškodovano opremo, ki je drugače
ne bi bilo treba zamenjati. Zavezancem,
ki se jim davčna osnova ugotavlja na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov,
se stroški, nastali zaradi ujme ali
odprave posledic ujme priznavajo kot
odhodki pri ugotavljanju davčne osnove,
torej jim zmanjšujejo davčno osnovo
in posledično davek.
Dohodnine se ne plača od:
- denarne pomoči, ki jo posameznik
prejme zaradi naravne in druge nesreče
v skladu s posebnimi predpisi (razen
denarne pomoči, ki jo posameznik
prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti);
- enkratne denarne pomoči po zakonu,
ki ureja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
- od izplačil na podlagi zavarovanja
za škodo na premoženju v zvezi z
opravljanjem osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, in
- denarne pomoči, ki jo posameznik
prejme zaradi naravne in druge nesreče
v skladu s posebnimi predpisi, v
zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti.
- ekratne solidarnostne pomoči,
ki jo izplača sindikat svojim članom
z namenom nudenja materialne pomoči
v primerih socialne ogroženosti ter
v primerih reševanja izjemnih razmer
(kot so smrt, naravne in druge nesreče,
nezgode), če je izplačana pod pogoji,
ki so določeni z aktom, ki ga sprejme
reprezentativni sindikat na ravni države;
- pomoči, ki jih socialno ali
drugače ogrožene osebe prejmejo od
organizacij, ki imajo v skladu z
zakonom, ki ureja humanitarne organizacije,
status humanitarne organizacije,
ki deluje v javnem interesu na področju
socialnega ali zdravstvenega varstva,
in od organizacij, ki imajo v skladu
z zakonom, ki ureja invalidske organizacije,
status invalidske organizacije, ki
deluje v javnem interesu na področju
invalidskega varstva;
- enkratna solidarnostna pomoč
zaposlenemu, ki jo izplača njegov
delodajalec do zneska 1.252 eurov.
Zakon o davčnem postopku podaja pravno podlago za odpis, delni odpis, odlog
in obročno plačevanje davka za fizične osebe. Pravilnik o izvajanju Zakona
o davčnem postopku pa določa podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis,
obročno plačilo in odlog plačila fizični osebi in podaja pravno podlago za
primer odpisa oziroma delnega odpisa davčne obveznosti v izjemnih primerih.
Tako lahko davčni organ ne glede na splošna merila, ki sicer veljajo za primere
odpisa in delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja (omejitve iz naslova
ugotavljanja dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja), tudi v primerih
naravnih in drugih nesreč odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma
dovoli odlog ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo davčne
obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih
članov.
Natančnejša navodila bo objavil
DURS na spletnih straneh v začetku
naslednjega tedna, prav tako pa bodo
takrat lahko davčni zavezanci pridobili
podrobnejše informacije po telefonu
na davčnih uradih oziroma izpostavah: DU
Brežice (07) 496-16-20, (07)
496-16-10, DU Celje:
(03) 422 37 00, DU Dravograd: (02)
872-30-00, DU Hrastnik: (03)
564-22-20, DU Kočevje: (01)
893-91-10, DU Koper: (05)
610-80-00, DU Kranj: (04)
237-11-00, (04) 237-11-40, DU
Ljubljana: (01) 474-42-61, DU
Maribor: (02) 235-65-00, DU
Murska Sobota: (02) 530-31-00, DU
Nova Gorica: (05) 336-56-18,
(05) 336-55-52, DU Novo mesto: (07)
371-96-00, DU Postojna: (05)
721-13-00, DU Ptuj: (02) 748-23-23, DU
Velenje: (03) 896-18-34.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
|
