|
Pojasnilo Ministrstva
za finance o Zakonu o davku od dobička
od odsvojitve izvedenih finančnih
instrumentov
V Poročilu Banke Slovenije o poslovanju
bank in gibanjih na kapitalskih trgih
iz novembra 2007 in Poročilu Banke
Slovenije o finančni stabilnosti 2007
je ugotovljeno, da slovenski investitorji
v izvedene finančne instrumente v zadnjem
obdobju izrazito povečujejo naložbe
v izvedene finančne instrumente, med
katerimi prevladujejo certifikati.
Avgusta 2007 so imela že za 37 mio
EUR takih naložb, kar predstavlja 4%
vseh njihovih neposrednih naložb v
tujino (ob koncu leta 2006 je bil ta
delež le 2,5%). Tudi število certifikatov
– strukturiranih finančnih instrumentov,
izdanih na posamezne delnice slovenskih
blue-chipov in različne indekse, se
povečuje. S tem se povečuje tudi njihov
vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi,
kjer je ocenjeno, da imajo največji
vpliv kratkoročni špekulativni certifikati
s finančnim vzvodom, ki jih izdajajo
velike tuje banke, in sicer tako, da
vplivajo na gibanje tečajev na borzi
v smeri navzgor in tudi v smeri navzdol.
Po ugotovitvah Banke Slovenije je visoka
rast tečajev v prvih osmih mesecih
lanskega leta med drugim posledica
izdaje certifikatov na delnice slovenskih
blue-chipov. Podobno so znižanje delniških
tečajev v preostanku lanskega leta
in začetku letošnjega leta še dodatno
okrepile predčasne zapadlosti certifikatov
izdanih na delnice slovenskih blue-chipov
in prodaje delnic, ki so jih banke
posedovale za zavarovanje svojih pozicij.
S tem se je povečala volatilnost na
slovenskem kapitalskem trgu.
Veliko zanimanje slovenskih vlagateljev
za izvedene finančne instrumente je
po mnenju Banke Slovenija posledica
tudi neobdavčenih kapitalskih dobičkov
iz izvedenih finančnih instrumentov.
Po veljavni ureditvi obdavčevanja dohodka
iz kapitala, se namreč z dohodnino
obdavčujejo obresti, dividende in dobički
iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo
vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih
kuponov, ne obdavčujejo pa se dobički
iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo
izvedenih finančnih instrumentov ter
dolžniških vrednostnih papirjev.
Upoštevaje zgoraj navedeno se želi
s predlaganim zakonom zagotoviti večjo
davčno enakost med različnimi vrstami
finančnih naložb fizičnih oseb, pri
čemer se izhaja iz načela, da naj bodo
primerljivi dohodki približno enako
obdavčeni. S tem, da bi se v večji
meri uravnovesila davčna obravnava
dobičkov iz naslova odsvojitve različnih
finančnih instrumentov, se želi ugodno
vplivati na slovenski kapitalski trg,
predvsem zmanjšati volatilnost na tem
trgu. Ob tem je potrebno poudariti,
da špekulativni investitorji in/ali
izdajatelji pridobijo visoke dobičke
tako v času rasti tečajev kot tudi
v času padanja.
Predlagani davek od dobička od odsvojitve
izvedenih finančnih instrumentov je
nova in od dohodnine ločena oblika
davka na dohodek fizičnih oseb. Po
predlogu zakona je zavezanec za davek
od dobička od odsvojitve izvedenih
finančnih instrumentov fizična oseba,
ki je davčni rezident Slovenije po
veljavnem Zakonu o dohodnini. Zavezanec
za davek ni pravna oseba, saj se kapitalski
dobički pravnih oseb, tudi za izvedene
finančne instrumente, vključujejo v
davčno osnovo in obdavčujejo na podlagi
splošnih določb veljavnega Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb.
V obdavčitev so zajeti dobički od
odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov,
ki so doseženi v koledarskemu letu
in sicer ne glede na to, ali so doseženi
v Sloveniji ali izven nje. Ne glede
na navedeno so iz obdavčitve izvzeti
dobički od odsvojitve tistih izvedenih
finančnih instrumentov, ki so pridobljeni
pred dnem začetka veljavnosti predlaganega
zakona.
Izvedeni finančni instrumenti so izvedeni
finančni instrumenti kot so opredeljeni
v Zakonu o trgu finančnih instrumentov
ter tudi tisti dolžniški vrednostni
papirji, katerih donos se ne izplačuje
v obliki unovčitve kuponov ali v obliki
diskonta. Iz obdavčitve so tako izvzete
npr. obveznice in zakladne menice (obresti
iz teh finančnih instrumentov se ne
glede na obliko, v kateri so dosežene,
še naprej obdavčujejo po veljavnem
Zakonu o dohodnini, od kapitalskih
dobičkov pa se davek ne plačuje), medtem
ko so določene novejše oblike finančnih
instrumentov oziroma strukturirani
finančni produkti, ki se pravno opredelijo
kot dolžniški vrednostni papirji in
prinašajo donos v obliki kapitalskih
dobičkov, obdavčeni. Iz zakona so tudi,
zaradi svoje ekonomske vloge, izvzeti
izvedeni finančni instrumenti kot posli
v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom,
ki morajo biti poravnani z blagom.
Iz zakona so prav tako izvzeti dobički
iz odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov,
ki jih fizična oseba opravi v okviru
opravljanja dejavnosti. Kapitalski
dobički iz takih odsvojitev se vključujejo
v davčno osnovo in obdavčujejo kot
dohodek iz dejavnosti. Iz zakona so
prav tako izvzeti dobički iz odsvojitev
pravic do nakupa delnic ali pravice
do pridobitve drugega premoženja, ki
so pridobljene na podlagi zaposlitve.
Kapitalski dobički iz takih se obdavčujejo
kot dohodek iz zaposlitve.
Predlagani zakon omogoča poračun dobičkov
in izgub, doseženih z odsvojitvami
izvedenih finančnih instrumentov, na
letni ravni. Poračun s kapitalskimi
dobički oziroma izgubami, doseženimi
po Zakonu o dohodnini, ni mogoč.
Z zakonom se predlaga obdavčitev po
proporcionalni stopnji davka v višini
20 %. Stopnja davka se, podobno kot
velja za obdavčitev dobička iz kapitala
po določbah veljavnega Zakona o dohodnini,
vsakih pet let imetništva izvedenega
finančnega instrumenta oziroma vsakih
pet let od sklenitve posla zmanjša
in znaša po petih letih 15 %, po desetih
letih 10 %, po petnajstih letih 5 %,
po dvajsetih letih pa se davek ne plača.
Ne glede na navedeno se zato, da bi
se preprečile špekulativne transakcije,
ki posredno ali neposredno vplivajo
na stabilnost slovenskega kapitalskega
trga, davek od dobička, doseženega
z odsvojitvijo izvedenega finančnega
instrumenta pred potekom dvanajstih
mesecev imetništva oziroma dvanajstih
mesecev od sklenitve posla, izračuna
in plača po stopnji 40 %. Obdavčitev
po stopnji 40% je predvsem ukrep v
podporo finančni stabilnosti in zaščiti
dolgoročnih investitorjev in ne ukrep
v smeri pridobivanja dodatnih proračunskih
virov.
Davek se bo obračunaval in plačeval
v rokih in na način, kot velja za dohodnino
od dobička od odsvojitve vrednostnih
papirjev in drugih deležev ter investicijskih
kuponov. Napoved za odmero davka od
dobička od odsvojitve izvedenih finančnih
instrumentov bodo morali zavezanci
vložiti do 28. februarja tekočega leta
za preteklo leto. Davčni organ pa bo
izdal odločbo o višini davka od dobička
od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
do 30. aprila tekočega leta za preteklo
leto.
S predlaganim zakonom je določena obveznost
izdajateljev oziroma ponudnikov izvedenih
finančnih instrumentov, pooblaščenih
udeležencev trga vrednostnih papirjev
in drugih pravnih oseb, ki so posredovale
pri sklepanju pravnih poslov v zvezi
z izvedenimi finančnimi instrumenti,
da davčnemu organu dostavijo podatke,
ki se nanašajo na vse pridobitve in odsvojitve
izvedenih finančnih instrumentov ter
identifikacijo zavezanca za davek in
zavezanca za dajanje podatkov.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
|
