Ljubljana, 5. junij 2008 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

S predlaganim zakonom se bo zagotovila večja davčna enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Izvedeni finančni instrumenti niso bili vključeni v Zakon o dohodnini, saj se v času priprave osnovne zakonodaje tovrstni vrednostni papirji niso pojavljali v večjem obsegu.

Po predlaganih rešitvah se kapitalski dobički, ki jih fizične osebe dosegajo z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, obdavčujejo z novim zakonom. Drugi kapitalski dobički, ki jih dosegajo fizične osebe, se obdavčujejo po zakonu o dohodnini. Prav tako se po predlaganih rešitvah po tem zakonu obdavčujejo dobički, ki jih fizične osebe dosegajo z odsvojitvijo določenih finančnih instrumentov (tj., tistih, ki jih po lastnostih ni mogoče opredeliti kot lastniške vrednostne papirje ali kot dolžniške vrednostne papirje, katerih donos se izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta). Na ta način se zagotavlja, da se dobički iz odsvojitve novejših oblik finančnih instrumentov, ne glede ne to, ali se po vsebini uvrščajo med dolžniške ali druge vrednostne papirje ali med izvedene finančne instrumente, primerljivo obdavčijo. Predlaga se obdavčitev po proporcionalni stopnji davka v višini 20 % (stopnja davka znaša 22 % v letu 2008 in 21 % v letu 2009). Stopnja davka se vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla zmanjša in znaša po petih letih 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 %, po dvajsetih letih pa se davek ne plača. Predlaga se tudi poračun dobičkov in izgub, doseženih z odsvojitvami izvedenih finančnih instrumentov na letni ravni.
Kapitalski dobički na podlagi t. i. špekulativnih  izvedenih finančnih inštrumentov, to je tistih, ki se dosežejo pred enim letom, so obdavčeni po stopnji 40 %.

Ocenjujemo, da se bo z zakonom v večji meri uravnovesila davčna obravnava dobičkov iz naslova odsvojitve finančnih instrumentov, kar naj bi ugodno vplivalo na kapitalski trg, predvsem pa zagotovilo večjo stabilnost kapitalskega trga in finačnega sistema.

Za izvedene in strukturirane finančne instrumente je značilno, da se zelo hitro spreminjajo in prilagajajo okolju (tudi davčnemu). Zaradi svoje raznovrstnosti omogočajo doseganje različnih vrst dohodkov. Za opredelitev vrste dohodka in s tem davčne obravnave je potrebno poznati lastnosti teh instrumentov. Obdavčitev kapitalskih dobičkov, doseženih z odsvojitvami izvedenih ali strukturiranih finančnih instrumentov, je zaradi njihove kompleksnosti zahtevno področje tako za davčne zavezance kot za davčno upravo.

V Poročilu Banke Slovenije o poslovanju bank in gibanjih na kapitalskih trgih iz novembra 2007 je ugotovljeno, da slovenska gospodinjstva v zadnjem obdobju izrazito povečujejo naložbe v izvedene finančne instrumente, med katerimi prevladujejo certifikati. Avgusta 2007 so imela že za 37 mio EUR takih naložb, kar predstavlja 4% vseh njihovih neposrednih naložb v tujino (ob koncu leta 2006 je bil ta delež le 2,5%). Tudi število certifikatov – strukturiranih finančnih instrumentov, izdanih na posamezne delnice slovenskih blue-chipov in različne indekse, se povečuje. S tem se povečuje tudi njihov vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi. Med izdajatelji certifikatov v lasti rezidentov prevladujejo velike tuje banke. Veliko zanimanje slovenskih gospodinjstev za izvedene finančne instrumente je po mnenju Banke Slovenija posledica tudi neobdavčenih kapitalskih dobičkov iz izvedenih finančnih instrumentov.

V Poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti 2007 je med drugim ugotovljeno, da je visoka rast tečajev v prvih osmih mesecih lanskega leta posledica več dejavnikov, med drugim tudi izdaje certifikatov na delnice slovenskih blue-chipov (tj. izdaje certifikatov na dolgo pozicijo in neto nakupi delnic za zavarovanje svojih pozicij). Podobno so znižanje delniških tečajev v preostanku lanskega leta in začetku letošnjega leta še dodatno okrepile predčasne zapadlosti certifikatov izdanih na delnice slovenskih blue-chipov in prodaje delnic, ki so jih banke posedovale za zavarovanje svojih pozicij. S tem se je povečalo nihanje tečajev na slovenskem kapitalskem trgu. Konec marca je na Stuttgartski borzi, kjer kotira večina certifikatov na slovenske delnice, kotiralo 75 certifikatov neposredno na slovenske delnice in 133 certifikatov na indekse ali košarice, ki vključujejo slovenske delnice.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI