Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je danes predala državnemu sekretarju mag. Andreju Širclju pobudo, v kateri se zbornica zavzema za takojšnjo izločitev plačil za ukrepe kmetijske politike in drugih državnih pomoči iz obdavčitve.

V skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, kot v skladu z enotno EU metodologijo za ocenjevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti so subvencije nedvoumno sestavni del prihodkov dejavnosti in razen subvencij z naravo podpore investicijam, tudi sestavni del tekočega dohodka. Njihovo načelno izvzetje iz obdavčitve bi pomenilo dodelitev obsežne davčne oprostitve za dejavnost kmetijstva, ki je druge dejavnosti niso deležne.

Ministrstvo za finance želi opozoriti, da so že sedaj iz obdavčitve z dohodnino izvzete vse subvencije, ki predstavljajo plačilo za posebne storitve, ki jih kmetijstva opravlja za javno korist, in sicer:

1. plačila v okviru Nature 2000,
2. plačila za ohranjanje vodnih virov,
3. plačila za izboljšanje dobrega počutja živali,
4. kmetijsko okoljska (13. člen Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013, Uradni list RS, št. 19/07) in gozdno okoljska plačila,
5. plačila za dolgoročna vlaganja (investicijske subvencije),
6. odškodnine iz naslova zavarovanj in nadomestila po naravnih nesrečah,
7. prejemki iz medsosedske pomoči,
8. plačila za vodenje FADN knjigovodstva.

Za vse navedene oprostitve je mogoče jasno opredeliti objektivne ekonomske razloge, zaradi česar je te oprostitve z vidika davčnega načela enakopravne obravnave enakovrstnih dohodkov mogoče opravičiti.

Po statističnih podatkih je zasebno kmetijstvo v letu 2007 prejelo okoli 174 mio EUR dohodkovnih subvencij, v obdavčitev pa jih zajetih le okoli 36 mio EUR.

Znesek skupnega katastrskega, ki se upošteva kot del davčne osnove zasebnega kmetijstva (okoli 60 mio EUR), znaša manj kot 40 % zneska   tržnega dohodka, kot ga za zasebni sektor izkazujejo statistični podatki. To pomeni, da je iz obdavčitve izvzeto tudi več kot 60 % tržnega dohodka zasebnega kmetijstva.

Novi zakon o dohodnini je kmetijski  dejavnosti prinesel bistvene ugodnosti:

1. določil je prag katastrskega dohodka (200 EUR) oziroma obseg čebeljih panjev, ki se šteje za opredelitev opravljanja kmetijske dejavnosti in na ta način bistveno zmanjšal število zavezancev (s skoraj 600 tisoč v letih 2005 in 2006 na okoli 220 tisoč) ter s tem administrativno razbremenil male zavezance in davčni organ na drugi strani;
2. odpravil je odmero akontacije dohodnine na dohodkovne subvencije ter uvedel sistem pavšalnega pripisovanja teh dohodkov prejemnikom subvencij v povprečnih zneskih na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč;
3. čebelarje, oljkarje in vinarje uvrstil v osnovno kmetijsko dejavnost in jim omogočil ugotavljanje dohodka na podlagi pavšalne davčne osnove (KD, večkratnik KD ali pavšalna ocena dohodka na panj), kar pomeni za te zavezance bistveno poenostavitev;
4. uvedel je dodatne oprostitve (investicijske subvencije, odškodnine, pomoč v primeru naravnih nesreč itd.),
5. ohranil je možnost prehoda kmetije na sistem ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali dejanskih prihodkov in odhodkov, vendar pri tem sistemsko uredil možnost povprečenja tako ugotovljenih dohodkov med člane kmetije z upoštevanjem stroškov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja vseh članov, ki se upoštevajo v povprečenju dohodkov, ter v takih primerih priznal stroške za osnovna sredstva v lasti katerega koli člana kmetije,
6. povečal normirane odhodke za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost s 25 % na 70 %,
7. omogočil uveljavljanja razlike neizkoriščenega dela stroškov za socialne prispevke v okviru osnovne kmetijske dejavnosti pri določanju davčne osnove za drugo kmetijsko dejavnosti, itd.

Sedanji sistem dohodnine omogoča, da se priznavajo posebnosti kmetijstva in da ukrepi na davčnem področju spodbujajo razvoj kmetijstva tudi skozi ukrepe davčne politike.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI