Ljubljana, 14. marec 2008 - S sprejetjem Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) sta bili v slovenski pravni red preneseni Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26.10.2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (Direktiva 2005/60/ES) in Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1.8.2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve »politično izpostavljene osebe« in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (Direktiva 2006/70/ES). Navedeni direktivi bi morale do 15.12.2007 implementirati vse države članice Evropske unije.

Definicija tuje politično izpostavljene osebe, ki je vsebovana v 31. členu ZPPDFT, povzema opredelitev, ki jo podaja izvedbena Direktiva 2006/70/ES v svojem 2. členu. Za namene osmega odstavka 3. člena Direktive 2005/60/ES tako 2. člen Direktive 2006/70/ES taksativno določa:

• osebe, ki jih zajema izraz »fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnih javnih položajih« (med drugimi so to tudi veleposlaniki, odpravniki poslov ter visoki častniki oboroženih sil, poslanci, voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in namestniki ali pomočniki ministrov, člani računskih sodišč ali svetov centralnih bank, člani vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč, itd. – prvi odstavek 2. člena Direktive 2006/70/ES),
• osebe, ki jih zajema izraz »ožji družinski člani« (zakonec, otroci in njihovi partnerji, starši – drugi odstavek 2. člena Direktive 2006/70/ES),
• osebe, ki jih zajema izraz »osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci« (npr. vsaka fizična oseba, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali sklenjenega pravnega dogovora ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz prvega odstavka 2. člena Direktive 2006/70/ES – točka (a) tretjega odstavka 2. člena Direktive 2006/70/ES).

Zgoraj navedene definicije oziroma opredelitve tuje politično izpostavljene osebe, njenih ožjih družinskih članov in oseb, za katere je znano, da so njeni ožji sodelavci so vsebovane v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 31. člena ZPPDFT in tako prenesene v slovenski pravni red.

Poudariti velja, da namen navedenih določb ni v omogočanju preiskovanja ali nadziranja bančnih računov vseh zgoraj naštetih politično izpostavljenih oseb in transakcij na teh računih, npr. s strani organov odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj v predkazenskih postopkih ali drugih inšpekcijskih organov.
Prav tako ni namen določbe 31. člena ZPPDFT ugotavljanje ali pridobivanje izjav od strank (tukaj mislimo na fizično osebo, ki je v poslovnem odnosu npr. z banko) o njihovi politični opredeljenosti oziroma o njihovem morebitnem članstvu v kateri izmed političnih strank.

Zavezanci oziroma organizacije iz 4. člena ZPPDFT (med katere sodijo tudi banke) tudi ne morejo vzpostavljati, voditi ali upravljati posebnih evidenc ali baz podatkov o politično izpostavljenih osebah, saj ZPPDFT tovrstnih evidenc ne predpisuje in bi bila vzpostavitev ali vodenje tovrstnih evidenc v nasprotju z ZPPDFT.

Obveznost sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja je vsebovana v 38. členu ZPPDFT, vendar pa so organizacije (in s tem tudi banke) dolžne sporočati ustrezne podatke samo v dveh primerih, in sicer:

- podatke o vsaki transakciji, ki se izvaja v gotovini in presega vrednost 30.000,00 EUR in
- vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na višino zneska.

V obeh primerih morajo organizacije posredovati Uradu RS za preprečevanje pranja denarja iste podatke, t.j. podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 83. člena ZPPDFT (firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega bivališča, datum in kraj rojstva ter davčna zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ali osebe, ki za stranko opravi transakcijo, datum in čas izvedbe transakcije, znesek transakcije in valuta, v kateri se opravlja transakcija, itd...).

Med podatki, ki jih morajo v zgoraj navedenih primerih Uradu posredovati organizacije, ni podatka o tem, ali je oseba, ki opravlja transakcijo ali njen pooblaščenec, politično izpostavljena oseba.

Torej tudi Urad RS za preprečevanje pranja denarja ne zbira in ne vodi posebne evidence o politično izpostavljenih osebah oziroma ne obdeluje tovrstnih podatkov.

Zavezanci oziroma organizacije morajo Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, na podlagi 54. člena ZPPDFT, na njegovo zahtevo posredovati tudi dodatne podatke, informacije in dokumentacijo, ki se nanaša na določeno osebo ali transakcijo, vendar pa samo v primerih, ko so v zvezi z določeno osebo ali določeno transakcijo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V tem primeru bo Urad RS za preprečevanje pranja denarja lahko pridobil podatek o tem, ali je oseba politično izpostavljena, vendar pa, ponavljamo, šele ob predhodno podanih razlogih za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. In tudi po pridobitvi tovrstnega podatke posebne evidence politično izpostavljenih oseb ne bo vzpostavljal in vodil, saj za kaj takega nima zakonske osnove.

Stališče Urada RS za preprečevanje pranja denarja glede izvajanja 31. člena ZPPDFT je objavljeno in dostopno na internetni strani Urada, na naslovu: http://www.uppd.gov.si/slov/mnenjaZPPDFT/7_2%20Ugotavljanje%20PEP.pdf.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI