Ljubljana, 6. marec 2008 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga zakona o javnih skladih.

Veljavni zakon o javnih skladih je nastajal v letih od 1996 do 1999 kot posledica nenadzorovanega ustanavljanja novih državnih in občinskih skladov, v katere so država in občine prenašali javno premoženje in za razliko od centralizacije dolgov decentralizirali in oddaljevali upravljanje in razpolaganje z javnim premoženjem od organov izvršni oblasti in nadzora.

Osnovni cilj je zakona je določiti minimalne kriterije, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko posluje kot javni sklad in natančneje določiti vrste in obseg spodbud, ki jih lahko podeljujejo javni skladi ter s tem v slovenski prostor uvesti večjo preglednost poslovanja pravnih oseb javnega sektorja. Cilj zakona je tudi omogočiti javnim skladom pridobivanje sredstev in zasebnih in evropskih virov ter s tem razbremeniti javnofinančne vire. Poleg tega je cilj zakona popraviti ureditve, ki so se v času od sprejema veljavnega zakona izkazale za nesmotrne ali neizvedljive, in uskladiti zakon o javnih skladih s kasneje sprejetimi zakoni.

Zakon o javnih skladih je v veliki meri dosegel svoj namen, vendar ga je po osmih letih treba posodobiti. Zakon se namreč sklicuje na šest drugih zakonov, ki so bili po njegovem sprejetju spremenjeni, vsebuje pa tudi nekatere rešitve, ki so jih zakoni pozneje uredili drugače. Gre predvsem za nalaganje likvidnostnih presežkov javnih skladov in finančne ukrepe naložb javnih skladov, v katere je treba vključiti nove oblike finančnih spodbud. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da imamo sklade s področja sociale, ki ne dajejo spodbud pravnim osebam, ampak pomoči, preživnine in odškodnine fizičnim osebam.

Predlog novega zakona uvaja pokrajine kot možne ustanoviteljice javnih skladov.

Za ustanovitev javnega sklada morata država in pokrajina zagotoviti najmanj 30 milijonov evrov namenskega premoženja, občina pa najmanj 10 milijonov evrov namenskega premoženja, ki ga javni sklad v pasivi svoje bilance izkaže kot »kapital« javnega sklada, se pravi obveznost do ustanovitelja. Ti mejni vrednosti sta določeni na podlagi dolgoletnega spremljanja poslovanja javnih skladov in ugotovitve, da javni skladi z manjšim premoženjem niso sposobni preživeti kot samostojne pravne osebe in ohranjati namenskega premoženja, ki ga upravljajo. Glede vpisa javnega sklada v sodni register zakon napoti na uporabo splošnih predpisov o sodnem registru.

Ustanoviteljem javnih skladov, ki ne razpolagajo z zadostnim kapitalom, se določi enoletni rok, v katerem morajo tak javni sklad pripojiti k drugi pravni osebi javnega prava ali ga preoblikovati v tisto pravno-organizacijsko obliko, za katero po matičnem zakonu izpolnjujejo pogoje: v javni zavod, javno agencijo, ustanovo po zakonu o ustanovah ali urad v okviru pristojnega ministrstva. Po tem roku sodišče izvede postopek likvidacije takega javnega sklada po uradni dolžnosti.

Kot nepotrebna se je izkazala delitev javnih skladov na javne finančne sklade, javne nepremičninske sklade in javne ustanove, saj zakon ni določal posebnosti upravljanja posameznih podvrst javnih skladov, na državni ravni nimamo čistih podvrst javnih skladov, na občinski ravni pa so se dejansko ohranili samo stanovanjski skladi.

Zakon opušča določilo, da se javni sklad financira iz proračuna ustanovitelja in usklajuje način financiranja poslovanja javnega sklada z dejanskim stanjem. Javni sklad načeloma pridobiva sredstva za delo iz presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada. Če presežka ni ali ne zadostuje, je ustanovitelj dolžan zagotoviti sredstva za delo iz svojega proračuna. Da bi imel javni sklad dovolj presežka za financiranje svojega delovanja, je dvignjena tudi minimalna vrednost namenskega premoženja, ki ga mora javnemu skladu zagotoviti ustanovitelj.

Zakon uvaja tudi možnost pridobivanja zasebnih sredstev za izvajanje javnega interesa v javnih skladih, vendar zasebni partnerji ne morejo kupiti deleža na kapitalu in s tem upravljavskih upravičenj oziroma vplivati na poslovne odločitve javnega sklada.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI