Ljubljana, 22. februar 2008 - V enem od današnjih dnevnih časopisov je objavljen članek, v katerem dr. Dušan Mramor navaja površne, netočne in zavajajoče informacije v zvezi z inflacijo v Sloveniji.

Dr. Marmor je glede inflacije v Sloveniji izjavil: ''Skrbelo me je že leta 2005, veliko prej kot komisarja Almunio'', novinarka pa ga je v nadaljevanju še povzela: ''Že tedaj je namreč ugotavljal, da se nova vlada požvižga na predpristopni program, ki sta ga ob odločitvi o prevzemu evra sprejeli Banka Slovenije in [prejšnja] vlada''.

S temi navedbami se Ministrstvo za finance nikakor ne more strinjati.
Vlada je vsa leta od sprejetja programa dosledno izpolnjevala svoje zaveze in jih v zadnjih letih celo presegla. Če bi si dr. Mramor podrobneje pogledal 3. poglavje omenjenega programa v delu, ki govori o fiskalni in plačni politiki, bi hitro ugotovil, da je temu tako. Pri fiskalni politiki je namreč program predvideval postopno zniževanje primanjkljaja do 0,7% BDP v letu 2007 (po ESA-95), dejansko pa je Slovenija v lanskem letu zabeležila presežek v višini 0,1% BDP. Podobno so bile v obdobju te vlade izpolnjene zaveze k večji fleksibilnosti trga dela in enotnim usklajevanjem socialnih transferov.

Glede obtožb, da se ministrstvo za finance pri pojasnjevanju inflacije sklicuje zgolj na zunanje dejavnike, pa bi zgolj želeli opozoriti na gradivo, ki ga je za izredno sejo Državnega zbora o inflaciji pripravila vlada. V njem je zelo jasno zapisano, da so vzroki za ponoven dvig inflacije treh vrst: i) ponudbeni šoki v 2007 predvsem v obliki višjih cen nafte in hrane na svetovnih trgih, ii) način, kako se je omenjeni šoki prelili v gospodarstvo zaradi specifične strukture trga in iii) prispevek inflacijskih pričakovanj na inflacijska gibanja.

Učinki obeh ponudbenih šokov so začasni in bodo v odsotnosti novih šokov postopoma prenehali v prvi polovici 2008. Tovrstna napoved je skladna z napovedjo cenovnih gibanj Evropske centralne banke in se odraža tudi v napovedih inflacije in drugih makroekonomskih spremenljivk za prihodnje leto.

Z vidika vladnih ukrepov je soočanje z zunanjimi cenovnimi šoki na kratek rok težavno. Pri tem je bistvenega pomena, da sprejeti dogovori na področju plačne politike ne absorbirajo zunanjih cenovnih šokov in ne pripeljejo v inflacijsko spiralo. Zato je naloga odgovorne politike, da skupaj prispeva k umiritvi inflacijskih pričakovanj in preprečevanju nadaljevanja neugodnih gibanj v prihodnost. Neodgovorna besedičenja pač ne prispevajo k umiritvi inflacijskih pričakovanj.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI