Ljubljana, 21. februar 2008 – Vlada je na današnji redni seji potrdila odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Mateja Lahovnika v zvezi z delom Nadzornega sveta D.S.U. in ga bo poslala Državnemu zboru.

Poslanec Matej Lahovnik sprašuje Vlado Republike Slovenije, kako bo ukrepala, glede na ugotovitev  Komisije za preprečevanje korupcije v načelnem mnenju št. 117, da so odgovorne osebe D.S.U. d.o.o. kršile dolžno ravnanje, in sicer 263. člen Zakona o gospodarskih družbah. Ta določa, da mora član organa vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ter pri odobritvi kredita pridobile direktorju te družbe korist v obliki kredita, ki ga sicer ne bi mogel pridobiti, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Na začetku je treba pojasniti, da je družba D.S.U., d.o.o. Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosila za mnenje v zvezi z odobritvijo posojila direktorju neimenovane družbe v 100% lasti Republike Slovenije na podlagi 261. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v višini 150.000 EUR, obrestno mero 4,524% letno in zavarovano s tem, da posojilojemalec soglaša, da lahko posjilojemalec svojo terjatev pobota s svojo obveznostjo do posojilojemalca. Komisija za preprečevanje korupcije je le na podlagi prejete dokumentacije sprejela načelno mnenje, o katerem družbe ni obvestila niti ji mnenja ni vročila.
Komisija je svoje mnenje oprla na dejstva, da je družba, ki ni registrirana za opravljanje finančnih poslov oz. za dejavnost kreditiranja, odobrila kredit svojemu direktorju, da kredit ni bil odobren pod pogoji, ki so sicer v bankah običajni za državljane in  da odplačilo kredita ni bilo ustrezno zavarovano. Po pregledu načelnega mnenja št. 117, veljavne zakonodaje in poizvedb pri več bankah smo ugotovili, da se z ugotovitvami v načelnem mnenju ne moremo povsem strinjati. ZGD-1 v 261. členu izrecno določa, da lahko družba članu organa vodenja ali nadzora in prokuristu odobri posojilo na podlagi sklepa nadzornega sveta ali upravnega odbora. Sklep mora biti sprejet za vsako posojilo ali vrsto posojila in mora določiti način obrestovanja in rok odplačila posojila. ZGD-1 za odobritev posojila direktorju družbe ne zahteva nobene posebne registracije družbe ali kaj podobnega. Sama klasifikacija dejavnosti tudi ne pozna dejavnosti dajanja posojil lastnim poslovodnim delavcem družbe. Dejavnost kreditiranja občanom pa lahko v skladu z Zakonom o bančništvu opravljajo le banke in se družba kot je D.S.U., d.o.o. za tako dejavnost pravno niti ne more registrirati.
Mnenje komisije izhaja iz napačnega poimenovanja dodeljenega posojila. Komisija ga ves čas imenuje in obravnava kot kredit, kar je napačno. V skladu s 1065. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v zvezi s 1061. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko odobri kredit le banka. V skladu s 1065. členom ZOR se s kreditno pogodbo banka zavezuje dati uporabniku kredita na voljo določen denarni znesek za določen ali nedoločen čas, v neki namen ali brez določenega namena, uporabnik pa se zavezuje plačevati banki dogovorjene obresti in dobljeni znesek vrniti v času in na način, ki sta določeni v pogodbi. Za razliko od kreditne pogodbe je posojilna pogodba v skladu s 569. členom OZ pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oz. enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Direktor D.S.U., d.o.o. je prejel premostitveno posojilo in ne kredit. Tudi glede obrestnih mer Komisija v načelnem mnenju izrecno navaja, da je korupcija tisto ravnanje odgovornih oseb v gospodarski družbi v lasti Republike Slovenije, ki direktorju te družbe odobrijo kredit po obrestni meri, ki je občutno nižja od tistih, ki jih za isti namen z enakovrednim zavarovanjem odobrijo bančne ali njim sorodne ustanove. Glede obrestnih mer smo opravili poizvedbe pri več bankah. Banke dajejo stanovanjske kredite svojim zaposlenim delavcem po 3,40% do 5,50% obrestni meri, kar je v rangu dodeljenega posojila direktorju družbe D.S.U. Glede na navedeno menimo, da se odobreno posojilo lahko primerja samo s krediti, ki jih svojim zaposlenim odobravajo banke. Dodatno bi želeli izpostaviti, da D.S.U. d.o.o. redno plasira viške denarnih sredstev v bančne depozite.

V času sklepanja posojilne pogodbe je D.S.U. d.o.o. tako dosegal pri bankah za svoje depozite naslednje obresti: 3,65%, 4,33%, 4,30% in 4,31%. To pomeni v vseh primerih nižjo obrestno mero od obrestne mere po posojilni pogodbi. Z danim posojilom je D.S.U. d.o.o. zaslužil več, kot bi zaslužil, če bi enak znesek vezal v banki. D.S.U. d.o.o. z danim posojilom ni bil oškodovan, temveč nasprotno, z njim je zaslužil več kot bi zaslužil, če bi denar naložil kot vezan depozit pri bankah, kar bi se z navedenim denarjem tudi zgodilo. Hkrati je treba poudariti, da v skladu z OZ  za sklenitev posojilne pogodbe ne zahteva oblika notarskega zapisa, še manj njegova neposredna izvršljivost. Dejstvo, da sta pogodbeni stranki sklenili posojilno pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa kaže na to, da sta imeli obe pogodbeni stranki trden namen spoštovati dogovorjene pogodbene obveznosti ter jih tudi ustrezno zavarovati. Nadzorni svet je pred izdanim soglasjem za posojilo preveril premoženjsko stanje direktorja in ugotovil, da njegove nepremičnine bistveno presegajo znesek odobrenega posojila.

Glede na navedeno, odgovorne osebe gospodarske družbe niso kršile dolžnega ravnanja ampak so nasprotno ravnale v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Direktor družbe je posojilo skupaj s pogodbenimi obrestmi in še razliko do  obrestne mere po 8% obrestni meri družbi že povrnil, ker sredstev ni več potreboval. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije je v izjavi za časopis Dnevnik izjavil, da je pohvalno, da je družba sama zaprosila za načelno mnenje, glede na to da je direktor posojilo tudi v celoti  vrnil, nadaljnji ukrepi komisije niso  potrebni, bo pa to načelno mnenje ostalo vodnik za ravnanje v prihodnje.
Vlada Republike Slovenije se zaradi zgoraj navedenih razlogov  ne more v celoti strinjati z načelnim mnenjem, načelno mnenje pa tudi povsem ne ustreza dejanskemu stanju v primeru D.S.U. Vlada je že v prvotnem odgovoru na vaše poslansko vprašanje zavzela stališče in je predstavnikom države v nadzornih svetih priporočila, da se ta instrument v bodoče ne uporablja več.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI