Ljubljana, 13. februar 2008 - Evropska komisija je danes podala oceno Programa stabilnosti, ki ga je Slovenija oddala 30. novembra 2007. V oceni Komisija izpostavlja, da je Slovenija v letu 2007 izpolnila svoj srednjeročni cilj (strukturni primanjkljaj v višini 1% BDP). S tem je Slovenija izpolnila priporočilo Sveta EU iz preteklega leta, po katerem naj višje prihodke od načrtovanih uporabi za zniževanje primanjkljaja, spoštuje pa tudi zavezo, ki so jo države članice območja evra sklenile aprila 2007 v Berlinu, da bodo v razmerah ugodne gospodarske rasti pospešile javnofinančno konsolidacijo.

Na podlagi ocene Komisija Sloveniji priporoča:

• Bolj restriktivno fiskalno politiko v letu 2008;
• Dodatne ukrepe za omejitev inflacije;
• Ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ, predvsem v obliki pokojninske reforme.

Ministrstvo za finance želi pri tem poudariti, da vzrok inflacije v Sloveniji ni v fiskalni politiki, zato nadaljnje fiskalne konsolidacije ne vidimo kot ključni ukrep za njeno zniževanje. Javne finance (celotni sektor države) so namreč v letu 2007 izkazovale presežek v višini 0,1% BDP tako po denarnem toku kot po ESA 95. Javnofinančna konsolidacija je bila izvedena ob hkratni razbremenitvi gospodarstva in znižanju javnofinančnih prihodkov od 44,2% BDP leta 2004 na 43,3% BDP konec leta 2007. To pomeni, da so se v enakem obdobju močno znižali javnofinančni odhodki s 46,5% BDP na 43,2% BDP. Vlada je za 0,8 odstotne točke BDP presegla svoj srednjeročni cilj in ga bo v celoti spoštovala tudi v prihodnjem programskem obdobju. Ne glede na to namerava Vlada v prihodnjih tednih pripraviti rebalans proračuna za leto 2008, ki bo odražal sprejete ukrepe za soočanje z inflacijo in njenimi posledicami ter dodatno znižal proračunski primanjkljaj.

Ministrstvo za finance želi prav tako poudariti, da ostali ukrepi ekonomske politike, na katere lahko vpliva Vlada, v celoti delujejo protiinflacijsko. Vlada bo nadaljevala z restriktivno politiko reguliranih cen. V načrtu prilagajanja reguliranih cen, ki ga je vlada sprejela na zadnji seji v letu 2007, je zagotovila, da skupno povišanje cen, ki so pod neposrednim nadzorom vlade, ne bo preseglo ciljne 2,9 % inflacije v 2008. Sklenjeni plačni sporazumi spoštujejo načelo, da rast plač ne sme prehitevati rasti produktivnosti in to velja tudi za dvige plač v javnem sektorju. Na ta način menimo, da bo zagotovljeno, da se dvig inflacije zaradi cenovnih šokov ne bo prevesil v inflacijsko spiralo.

Pri tem velja ponovno poudariti, da je višja inflacija od pričakovane v letu 2007 predvsem posledica zunanjih šokov v obliki višjih cen hrane in nafte, ki pa se zaradi specifičnih razmer na slovenskem trgu bolj kot v drugih državah članicah EU odražajo v višjih maloprodajnih cenah. Po podatkih Eurostat je namreč rast cen hrane pri proizvajalcih v Sloveniji med decembrom 2007 in decembrom 2006 znašala 10,1%, rast cen hrane pri prodajalcih pa je bila v enakem obdobju za več kot 5 odstotnih točk višja. To pomeni, da se je za razliko od povprečja evroobmočja, kjer trgovci celotnega povečanja cen proizvajalcev niso prenesli v končne cene, v Sloveniji zgodilo ravno obratno, kar kaže na specifične konkurenčne razmere na slovenskem trgu.

Glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ pa Slovenija opozarja, da se je Evropska unija zavzela za trodelni pristop pri vprašanju staranja prebivalstva, ki obsega: i) javnofinančno konsolidacijo in zniževanje dolga; ii) povečevanje zaposlenosti in iii) pokojninsko in ostale reforme. Slovenija sledi omenjenemu pristopu. Raven zadolženosti države v BDP je razmeroma nizka (27,1% konec leta 2006) in se od leta 2004 znižuje (27,6 % leta 2004 in 27,4 % leta 2005), do leta 2010 pa se bo po napovedih pomembno znižala za 4,6 o.t. na 22,5% BDP. Stopnja zaposlenosti se v zadnjih letih povečuje in je v 2006 dosegla 66,6%, kar je bolje od povprečja EU-15. Pri tem na gibanja pomembno vpliva pokojninska reforma, ki je bila sprejeta v letu 1999 in se postopno uveljavlja. Učinki sprejete pokojninske reforme se bodo uveljavljali postopno do leta 2025. Zaradi pričakovanih demografskih gibanj, zlasti po letu 2030 pa sedanja pokojninska reforma ne bo zagotovila dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi, kar izpostavlja tudi Poročilo o izvajanju Nacionalnega reformnega programa, prvenstveno na področju povečevanja zaposlenosti. Ti bodo v prvi vrsti namenjeni strategiji aktivnega staranja (višje stopnje zaposlenosti starejših). Poleg tega so v pripravi ukrepi, ki bodo v večji meri spodbudili zasebno varčevanje za starost.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI