Po skoraj šestletni odsotnosti je Republika Slovenija vstopila na evropski trg državnih vrednostnih papirjev kot polnopravna članica evro-območja z izdajo prve referenčne državne obveznice po vstopu v evropsko monetarno unijo.

V okviru  predvidene izdaje referenčne 11-letne obveznice Republike Slovenije je minister za finance dr. Andrej Bajuk skupaj s sodelavci prejšnji teden predstavil Slovenijo evropskim  vlagateljem v vseh večjih evropskih finančnih centrih, s pričetkom v  Londonu in nadaljevanju v  Milanu, Frankfurtu, Amsterdamu, Bruslju in Parizu.

Po zaključku predstavitev  se je postopek zbiranja ponudb začel včeraj, v ponedeljek 12. marca, ob 10:45 uri z indikativnim razponom cene na  povprečni 11 letni »swap rate«, zmanjšan za 6 do 8 bt.  Izkazalo se je, da je interes po slovenski obveznici izjemen, saj je  povpraševanje v manj kot treh urah  za več kot štirikrat preseglo najavljeni znesek izdaje v višini 1 mrd EUR. 

Dokončna cena obveznice je bila določena danes, 13. marca ob 10:35 uri. Prva slovenska referenčna državna obveznica, izdana na evropskem trgu državnih obveznic, bo dne 22. marca izdana v višini 1 mrd EUR s fiksno obrestno mero 4,000% letno in letnim plačilom obresti.  Obveznica zapade 22. marca 2018.  Cena obveznice ob izdaji je bila določena v najnižji točki indikativnega razpona, in sicer na ravni povprečnega 11 letnega »swap rate«, zmanjšanega za  8 bt. To pomeni v trenutku določitve cene razpon nad donosom referenčne nemške obveznice DBR 2017 v višini 19 bt. Donos nove obveznice ob določitvi cene je bil občutno nižji od donosa obveznic izdanih na domačem trgu.     

Najpomembnejša elementa določanja cene državne obveznice sta ocena kreditnega tveganja in pa likvidnost. Posebno slednji kriterij je v zadnjem desetletju postajal vedno pomembnejši element. Med obstoječimi državami članicami evropske monetarne unije se po oceni kreditnega tveganja Slovenija umešča najbližje Portugalski z nekoliko nižjim ocenjenim kreditnim tveganjem kot Portugalska. Z vidika likvidnosti trga državnih obveznic pa se Slovenija, zaradi svoje nizke ravni obstoječega državnega dolga in nizke potrebe po zadolževanju za financiranje izvrševanja državnega proračuna, umešča med države katerih obveznice so manj likvidne, saj je trenutno (z izjemo Luksemburga) daleč najmanjši izdajatelj državnih obveznic med državami članicami EMU. Postopek določanja cene novoizdane obveznice je bil zahteven proces, saj je bilo potrebno doseči ravnotežje med zelo dobro kreditno oceno, ki je posledica dobre makroekonomske situacije ter ekonomskih politik, ter omejitvami v likvidnosti, ki izhajajo iz majhne velikosti izdaje v višini 1 mrd EUR v primerjavi z velikostjo  referenčnih izdaj drugih držav članic EMU v višini od najmanj 3 do 5 mrd EUR.

Pomembni strateški cilji izdaje so bili predvsem umestitev Slovenije na trg državnih vrednostnih papirjev držav članic EMU in pa povečanje ter razpršitev naložbenega zaledja tako z geografskega kakor tudi vidika vrste investitorjev. Zaradi izjemno velikega interesa za investiranje v državno obveznico je bila dosežena tudi izjemno dobra geografska distribucija, kakor tudi zelo kvalitetna struktura investitorjev, ki bo pomembno vplivala tudi na gibanja na sekundarnem trgu.  29% obveznice je bilo prodane v Nemčijo in Avstrijo, 19% v Francijo, 16% v UK in Irsko, 12% v Skandinavijo, 9% Italijo, 9% v države Beneluksa, 5% v Slovenijo ter 1% v druge države. Z vidika strukture investitorjev  je bilo 53% izdaje prodanih upravljavcem premoženja, 33% bankam, zavarovalnicam 6%, centralnim bankam 6%, skladom za upravljanje kratkoročnih sredstev 1% in ostalim 1%.  V investicijski strukturi sta predvsem pomembni spremembi v primerjavi s preteklimi izdajami vstop centralnih bank ter zelo velik delež upravljavcev premoženja. 

Sredstva iz prodaje obveznice bo Republika Slovenija  porabila delno za financiranje izvrševanja državnega proračuna, delno pa za financiranje odkupov obstoječega dolga. Namen odkupov obstoječega dolga, ki ga sestavlja večje število manjših izdaj obveznic, je predvsem konsolidacija dolga v manjše število večjih izdaj, ki bodo zagotovile večjo likvidnost in s tem dolgoročno znižanje stroška zadolževanja. Hkrati bo zagotovljena možnost pričetka izgradnje krivulje donosnosti na evropskem kapitalskem trgu, ter utrditev Slovenije kot zanesljive izdajateljice z visokim tržnim ugledom, kar bo pozitivno vplivalo tudi na strošek zadolževanja ostalih subjektov gospodarstva.

Izdajo obveznice so vodile Dresdner Kleinwort, Societe Generale in Bank Austria Creditanstalt Ljubljana, izbrane na  temelju dane ponudbe izmed vseh devetih primarnih vpisnikov obveznic RS za leto 2007. Prvič v zgodovini sodeluje med vodji izdaje banka iz Slovenije, pa tudi obveznica bo prvič izdana na evropskem trgu z uporabo slovenskega prava. Strateški cilji dobre umestitve Slovenije na evropskem trgu državnih obveznic držav članic EMU so bili z uspešno izvedbo transakcije doseženi.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI