|
Podatki o doseženi nominalni in realni
rasti bruto domačega proizvoda in njegovi
izdatkovni strukturi v letu 2006, ki jih
je v petek objavil Statistični urad RS,
kažejo, da sta bili lani dosežena rast
in struktura bruto domačega proizvoda precej
ugodnejši od ocen oziroma napovedi, ki
so bile pripravljene ob sprejemanju lanskega
proračunskega memoranduma oziroma ob sprejemanju
državnega proračuna za leto 2006.
Makroekonomske napovedi iz jesenskega
poročila UMAR 2005, na katerih je temeljil
lanski proračunski memorandum oziroma sprejeti
državni proračun za leto 2006, so predvidevale,
da bo v letu 2006 dosežena 4,0% realna
rast BDP. K takšni rasti BDP naj bi po
tedanjih napovedih prispevala 7,8% realna
rast izvoza, 6,5% realna rast uvoza, medtem
ko naj bi domača potrošnja - po tedanjih
predvidevanjih - v letu 2006 realno porasla
za 3,2%, končna potrošnja pa za 2,9% (v
tem naj bi zasebna potrošnja realno porasla
za 3,1%, državna potrošnja pa za 2,4%). Bruto
investicije v osnovna sredstva pa naj bi
po tedanjih projekcijah v letu 2006 realno
porasle za 4,5%.
Dejanska realizacija v letu 2006 je bila
po objavljenih podatkih SURS precej ugodnejša:
bruto domači proizvod je realno porasel
za 5,2% (ali za 1,2 odstotne točke iznad
predvidevanj ob sprejemanju proračuna).
K takšni rasti BDP je prispeval izvoz z
doseženo realno rastjo 10%, uvoz se je
realno povečal za 10,4%. Domača potrošnja
je v lanskem letu realno porasla kar za
5,3%, predvsem na račun izredno visoke
dosežene realne rasti investicij v osnovna
sredstva: le te so se realno povečale kar
za 11,9% (kar je za več kot 7 odstotnih
točk več, kot je bilo predvideno ob sprejemanju
proračuna). Končna potrošnja je sicer tudi
nekoliko bolj porasla od predvidevanj,
vendar je bila njena rast v primerjavi
z ostalimi agregati izdatkovne strukture
BDP bistveno nižja: dosežena realna rast
končne potrošnje v letu 2006 je znašala
3,4% (kar je le za 0,3 odstotne več, kot
je bilo predvideno ob pripravi proračuna).
V tem je zasebna potrošnja lani realno
porasla za 3,3%, državna potrošnja pa za
3,8% (višja realna rast državne potrošnje
je bila predvsem posledica visokega povečanja
subvencij v kmetijstvo ter relativno visokega
povečanja izdatkov države za blago in storitve,
k čemur so v veliki meri prispevali povečani
izdatki za obrambo).
Dosežena rast BDP in njegova izdatkovna
struktura v letu 2006, kot jo kažejo objavljeni
podatki SURS, kaže tudi bolj ugodno sliko
za leto 2006 v primerjavi z izhodišči,
ki so bila za leto 2006 upoštevana ob pripravi
predloga sprememb proračuna za leto 2007
in predloga proračuna za leto 2008, ki
sta temeljila na makroekonomskih projekcijah
iz pomladanskega poročila UMAR 2006, kjer
so bile sicer za leto 2006 predvidene nekoliko
višje realne rasti BDP in posameznih komponent
finalne porabe (realna rast BDP v višini
4,2%, realna rast izvoza 8,2% in uvoza
7,6%; realna rast investicij 6,0%, realna
rast zasebne potrošnje 3,3% in državne
potrošnje 2,8%).
Ugotavljamo torej (kar je Vlada izpostavila
že ob sprejemanju sprememb proračuna za
leto 2007 in predlogu proračuna za leto
2008), da so bila makroekonomska
izhodišča, ki so bila podlaga za projekcije
osnovnih kategorij javnofinančnih prihodkov
in odhodkov v sprejetih spremembah
proračuna za leto 2007 in proračunu za
leto 2008, relativno konservativna. Dosežena
ugodnejša realizacija BDP in osnovnih kategorij
finalne potrošnje v letu 2006 tako omogoča
oceno, da lahko v teku realizacije v 2007
računamo na ugodnejše učinke makroekonomskih
gibanj na posamezne kategorije javnofinančnih
prihodkov in odhodkov od tistih, ki so
bili upoštevani ob sprejemanju proračunov.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
|
