Bruselj, 4. december 2007 - Minister za finance dr. Andrej Bajuk se je danes udeležil zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), na katerem so finančni ministri po dolgotrajnih pogajanjih dosegli soglasje o podaljšanju odstopanj glede uporabe nižjih stopenj davka na dodano vrednost (DDV) v nekaterih novih državah članicah EU do 31. decembra 2010 in sprejeli celoten sveženj davka na dodano vrednost. Minister Andrej Bajuk je ob tem izpostavil: »Podaljšanje roka se nanaša tudi na Slovenijo, ki bo še naprej lahko uporabljala nižjo stopnjo DDV od priprave jedi in od gradnje, obnove in vzdrževanja vseh stanovanj (ne le stanovanj v okviru socialne politike).«

Ministri so nadaljevali z razpravo o dolgoročni ureditvi stopenj DDV, ki niso splošne in zaključili, da mora biti revizija strukture veljavnih DDV stopenj usmerjena v racionalizacijo in poenostavitev veljavnega sistema, brez vpliva na pravico držav članic do dejanske uporabe znižane stopnje, še zlasti v primerih, ko gre za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni. Evropska komisija bo v letu 2008 pripravila zakonodajni predlog širšega pristopa glede uporabe stopenj DDV, ki niso splošne.

Ministri so sprejeli celoten sveženj davka na dodano vrednost (DDV). Sveženj vključuje spremembe glede kraja opravljenih storitev, centralizirani sistem mini ureditve vse na enem mestu, pravila za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila ter spremembe glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij. V zvezi s spremembo kraja opravljenih storitev v primeru telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja televizijskih in radijskih programov in elektronskih storitev, opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci po kraju potrošnje, so dosegli kompromis z odložitvijo uveljavitve novih pravil na 1. januar 2015. Kompromis zajema delitev DDV prihodkov med državo, v kateri se nahaja sedež podjetja, ki izvaja storitve in državo potrošnje. V letih 2015 in 2016 bo država, v kateri se nahaja sedež zadržala 30%, v letih 2017 in 2018 15% in v letu 2019 bodo celotni DDV prihodki ostali državi potrošnje.

Komisija je ministre seznanila s poročilom in delovnim dokumentom z opisom stanja razprav v okviru delovne skupine za boj proti davčnim goljufijam. Zakonodajne predloge bo Komisija pripravila v začetku leta 2008, v času slovenskega predsedovanja. Minister Andrej Bajuk je izpostavil, da je v Sloveniji, okviru priprave ustrezne zakonodaje za zaščito prihodkov kar zadeva sankcije in kazenske postopke proti DDV goljufom, v pripravi predlog novega kazenskega zakonika, ki bo vseboval tudi določbe o kaznovanju davčnih zavezancev, ki utajijo tuj davek v državah članicah EU.

Finančne storitve
Ministri so opravili orientacijsko razpravo o ključnih odprtih vprašanjih v zvezi s predlogom direktive o kapitalski ustreznosti zavarovalnic, t.i. direktivi Solventnost II. Seznanili so se z napredkom in se strinjali, da je potrebno nadaljnje delo predvsem na področju nadzora čezmejnih zavarovalniških skupin in dodatnih olajšav, ki veljajo za skupine, ki uporabljajo režim pomoči skupine. Nadaljnje delo bo potekalo v času slovenskega predsedstva, ki bo direktivo obravnavalo prednostno. Minister Andrej Bajuk je poudaril, da si bo slovensko predsedstvo prizadevalo, da nov režim poveča konkurenčnost evropskega zavarovalniškega trga ob hkratnem upoštevanju njegove raznolikosti. Izpostavil je  delitev bremen v primeru finančnih kriz, ki zajamejo čezmejno delujoče zavarovalniške skupine in je vezana na ureditev pristojnosti nadzora nad skupino. Portugalsko predsedstvo je slovenskemu predsedstvu zaželelo veliko uspeha pri doseganju sporazuma o končnem tekstu predloga direktive.

V okviru pregleda t.i. Lamfalussyevega procesa so ministri zaključili, da je struktura doslej delovala dobro, da pa jo je mogoče v določenih segmentih izboljšati na vseh 4 ravneh. Prva raven je politična, v kateri Svet EU in Evropska komisija sprejemata zakonodajo, drugo raven sestavljajo odbori sestavljeni iz strokovnjakov držav članic, ki pripravljajo podrobnejše izvedbene akte, tretjo raven sestavljajo predstavniki nadzornikov finančnega sistema držav članic, na četrti ravni pa Komisija skrbi za enotno uveljavljanje zakonodaje v državah članicah. Izpostavili so predvsem nujnost boljših pogojev za delo odborov na tretji ravni, ki jih sestavljajo nacionalni nadzorniki. V njihov mandat želijo  vključiti obvezo sodelovanja na EU ravni in na področjih finančne stabilnosti, uveljaviti glasovanje s kvalificirano večino, kjer je to primerno in uvesti spremembe na področju nadzora čezmejnih finančnih skupin.

Lizbonska strategija
Ministri so opravili prvo razpravo o letošnjih poročilih o izvajanju nacionalnih reformnih programov v okviru lizbonske strategije. Zaključili so, da povezava med konkurenco in zakonodajo močno vpliva na podjetniško okolje, inovacije in gospodarsko rast. Velik napredek je bil narejen v smeri zmanjšanja nepotrebnih administrativnih bremen. Na področju mrežnih industrij je bilo odprtje trga telekomunikacijskega sektorja zelo uspešno, prišlo je tudi do dogovora o odprtju trga poštnih storitev, medtem ko na področju električnega plina in trga plina obstajajo še številne ovire. Zelo verjetno je, da države ne bodo dosegla 3% BDP sredstev za raziskave in razvoj (R&R) do  leta 2010, vendar so poudarili, da je ključnega pomena učinkovitost izdatkov za R&R. Izpostavili so tudi potrebo po okrepljenih reformah na evropskem trgu dela, ki zajemajo davčne ukrepe in sistem prejemkov in dajatev. Slovenija je bila  izpostavljena kot  primer države članice, ki na področju inovacij ustanavlja poseben javen sklad tveganega kapitala. Skrajšal se je čas ustanavljanja podjetja (do enega tedna), izvedena je bila davčna reforma, znižalo davčno breme in znižalo število davčnih razredov, obenem pa so bili zaostreni tudi kriteriji dostopa do socialnih transferov.

Minister Bajuk se je 3. novembra zvečer udeležil zasedanja Evroskupine, ob robu zasedanja ECOFIN pa se je v okviru priprav na predsedovanje sestal tudi z evropskim komisarjem za notranji trg in storitve Charliejem McCreevyem, nizozemskim finančnim ministrom Wouterjem Bosom in namestnikom generalnega sekretarja Sveta EU Pierrom de Boissieujem.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI