Ljubljana, 30. november 2007 – Pogajanja  o novem plačnem sistemu v javnem sektorju, kot je javnosti dobro poznano, potekajo po parafiranju kolektivne pogodbe za javni sektor, sedaj v okviru skupin za sklenitev branžnih kolektivnih pogodb. V okviru vladne pogajalske skupine, ki se pogaja s plačno skupino, v kateri so tudi cariniki, in jo vodi minister za javno upravo, so vključeni tudi predstavniki ministrstva za finance. Pogajalska skupina se je v torek sestala s predstavniki Sindikatov carinikov Slovenije. Obe skupini sta dosegli soglasje v dveh od treh odprtih točk. Doseženo je bilo soglasje glede rešitve vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih in preobremenjenosti zaposlenih ter reorganizacije Carinske uprave Republike Slovenije. Glede tretje točke, plačnega sistema, pa na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo menimo, da bo večina delavcev carine v novem plačnem sistemu imela večjo plačo, saj je znano, da bodo napredovali v višji plačni razred.

Temeljni cilj uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju je odprava plačnih nesorazmerij in ne splošen dvig plač. To pa pomeni, da se (plačni razred) osnovna plača za nekatera delovna mesta lahko zviša, za nekatera ostane enaka, medtem ko se za posamezna delovna mesta osnovna plača lahko tudi zniža. Posebej velja opozoriti, da nov plačni zakon vključuje posebno varovalko zaradi katere ob uveljavitvi novega plačnega sistema nihče od zaposlenih javnih uslužbencev ne bo imel nižje plače. Gre za t.i. varovano plačo v višini zadnje izplačane plače, ki jo je javni uslužbenec prejel pred prehodom v nov plačni sistem. Pogajanja torej tečejo o uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede in ne o uvrstitvah konkretnih javnih uslužbencev v te razrede.

Na delovnih mestih, na katerih se izvajajo posebna pooblastila in odgovornosti na vseh ravneh zahtevnosti je na podlagi medsebojne primerjave teh delovnih mest glede vsebine nalog in odgovornosti na vladni strani prevladalo stališče, da posebnosti, ki bi utemeljevale razlike v plačnih razredih policistov, carinikov, paznikov, izterjevalcev, gasilcev, vojakov ni. Enako po mnenju vladne pogajalske skupine velja za ta delovna mesta na visoki stopnji zahtevnosti. Dejstvo, da so npr. sedanji Carinski inšpektorji svetovalci imeli višje plače od npr. kriminalističnih inšpektorjev, glede na temeljni namen novega plačnega sistema torej ne pomeni, da takšne razlike morajo obstajati tudi v novi ureditvi plač v upravi. Enak pristop je bil ubran tudi pri delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge inšpekcijskega nadzora na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter upoštevaje posebne predpise, ki urejajo pooblastila in odgovornosti inšpektorjev. To vprašanje je obravnaval tudi Inšpekcijski svet, katerega člani so vsi glavni inšpektorji oziroma predstojniki inšpektoratov. Z izjemo davčne uprave se je večina predstojnikov strinjala z izhodiščem vlade, da razlike med posameznimi inšpektorji utemeljuje področje dela in določene specifike, nikakor pa ne različna pomembnost oziroma zahtevnost opravljanja nalog posameznih inšpekcij. Predlog uvrstitve v isti plačni razred na teh delovnih mestih torej zgolj pomeni, da so nekatera delovna mesta sedaj neupravičeno višje vrednotena, kar pa po mnenju vladne strani glede na medsebojno primerljivost vsebine pooblastil in odgovornosti ni ustrezno;

Nov plačni zakon določa, da se višina posameznih dodatkov določi v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila tako s strani sindikalne kot vladne strani že parafirana. Pogajanje o dodatkih v panožnih kolektivnih pogodbah glede na zakonski okvir torej ni možno. Zaenkrat sindikat carinikov ni sprožil zahteve po odpiranju že parafirane kolektivne pogodbe za javni sektor. Že sedaj pa velja, da je vladna stran ponudila precej višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času (nedelje, prazniki, nočno delo, pripravljenost za delo).

Glede zahteve po reorganizaciji carinske službe ob vstopu Hrvaške v EU je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo koordinirala izvajanje reorganizacijskih aktivnosti. Večino aktivnosti v zvezi reorganizacijo pa bo morala opraviti Carinska uprava sama ob podpori medresorske delovne skupine.

Uveljavitev načina napredovanja v višje nazive je odvisno od samega pogajalskega procesa, ki še vedno poteka. Predlog načina napredovanja, ki ga zagovarja sindikat carinikov, bi po izračunih vladne strani pomenil dodatnih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno, kar pa bi lahko pomembno poseglo v stabilnost javnih financ. V tej fazi pogajalskega procesa ta predlog za vladno stran torej ne more biti sprejemljiv.

Zmanjševanje števila zaposlenih v državni upravi je generalna usmeritev vlade, saj poudarek ne more biti na nenehnem dodatnem zaposlovanju, temveč predvsem v racionalizaciji postopkov in boljši izrabi človeških virov oziroma iskanju notranji rezerv.

 SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI