Ljubljana, 21. november 2007 - Član izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Lorenzo Bini–Smaghi je včeraj na Dunaju komentiral makroekonomske razmere v Sloveniji na način, ki po mnenju ministrstva za finance ne ustreza dejanskim razmeram:

1. Gospod Bini–Smaghi je med drugim omenil, da »usmeritve fiskalne politike v Sloveniji tvegajo cikel rasti in padcev« ter da je »fiskalna politika v Sloveniji preohlapna za makroekonomsko stabilizacijo«.

Dejanski podatki o javnofinančnih gibanjih v letu 2007 pa nakazujejo, da bi le stežka označili fiskalno politiko v Sloveniji za ohlapno. Velja ravno nasprotno: fiskalna politika je restriktivna in je delovala proticiklično. Dejanska gibanja so razvidna iz Tabele 1 in iz Slike 1:

1. Delež javnofinančnih odhodkov v BDP se zgolj v tem letu znižuje za 1,7 odstotne točke, kar je eno največjih znižanj v zgodovini Slovenije;
2. Realna rast državne potrošnje je letos nižja za 1,8  odstotne točke;
3. Javnofinančni primanjkljaj se je razpolovil z 1,2% BDP na 0,6% BDP;
4. Strukturni primanjkljaj se znižuje za 0,6% BDP. 

Na podlagi povedanega sledi, da fiskalna politika v ničemer ne povzroča cikla rasti in padcev.

Tabela 1.

Vir: SURS in MF.

Slika 1

Omenjena javnofinančna gibanja jasno nakazujejo, da bo Slovenija v skladu s sklepi berlinskega ECOFIN iz aprila letos izpolnila svoj srednjeročni javnofinančni cilj (strukturni primanjkljaj v višini 1% BDP) dve leti prej kot načrtovano.

2. Gospod Bini–Smaghi je v svojem govoru obenem omenil, da »gospodarstvo [v Sloveniji] hitro raste, pri čemer se krepijo tudi inflacijski pritiski z zadnjimi podatki o inflaciji preko 5%«. Ministrstvo se z navedenim strinja, pri tem pa velja izpostaviti naslednje:

• Gospodarska rast  v letu 2007 v Sloveniji temelji na investicijah in izvozu in naj bi se po napovedih vseh relevantnih institucij v prihodnjih dveh letih nekoliko upočasnila. Pri tem se bodo javnofinančni odhodki kot delež BDP še naprej zniževali, rast državne potrošnje pa bo razmeroma nizka.

• Poglavitna dejavnika inflacije v Sloveniji sta zunanja ponudbena šoka dveh vrst: i) rast cene nafte na mednarodnih trgih in ii) rast cen hrane na mednarodnih trgih. Slednja je v Sloveniji v letošnjem letu še posebej neugodno vplivala na inflacijo zaradi:
• a) sezonskega vpliva proizvodov, ki so prišli na trg v aprilu in maju 2007 v evrih;
• b) povečanja cen hrane v drugi polovici 2007, ki je sovpadalo z iztekom obdobja, v katerem so se trgovci zavezali, da ne bodo dvigovali cen.

• Učinki obeh ponudbenih šokov so začasni in bodo postopoma prenehali v prvi polovici prihodnjega leta. Navedeno se odraža tudi v napovedih inflacije in drugih makroekonomskih spremenljivk za prihodnje leto.

• Vlada namenja posebno pozornost inflacijskim pričakovanjem pri gibanju inflacije in njihovem vplivu na plače. Gibanja plač v zadnjih letih nakazujejo, da le-te zaostajajo za rastjo produktivnosti, kar je skladno z makroekonomsko stabilnostjo (glej Tabelo 2). Tovrstna gibanja pričakujemo tudi v prihodnje, pod pogojem da začasni ponudbeni šoki ne bodo vplivali na gibanje plač. Obenem velja poudariti, da rast izvoza v višini 17,1% do konca tretjega četrtletja 2007 glede na enako obdobje lani ne kaže znakov znižanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Tabela 2.

Vir: UMAR

                                                                               SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI