|
Na današnji tiskovni konferenci je poslanec
Milan Cvikl predstavil stališče poslanske
skupine SD o uresničevanju državnega proračuna
in javnih financ v prvi polovici leta 2007
ter o izhodiščih za pripravo državnih proračunov
za leti 2008 in 2009. Zaradi korektnega
obveščanja javnosti, bi v zvezi z netočnimi
in zavajajočimi izjavami gospoda Cvikla
radi podali določena pojasnila.
Uvodoma ugotavljamo, da gospod Cvikl,
sedaj ko je gospodarska rast v Sloveniji
realno visoka ( 7,2 % v prvem četrtletju
), išče vzroke in argumente, da tako visoka
rast ni vzdržna.
Trditev, da visoki proračunski prihodki
izvirajo samo iz večje obdavčitve ter inflacije,
večja gospodarska rast pa iz povečevanja
zunanjega dolga Slovenije v času mandata
sedanje vlade, seveda ne drži. Ključni
dejavniki, ki vplivajo na višjo gospodarsko
rast, sta visoka rast investicij in visoka
rast izvoza, ob tem pa ne smemo pozabiti,
da na to vpliva tudi vlada z ustvarjanjem
pogojev, kot sta znižanje davkov in zmanjševanje
javne porabe. Odhodki širšega sektorja
države se bodo v letih od 2004 do 2008
znižali iz 47,4% BDP na 44,4% BDP v letu
2008, torej 3 odstotke BDP. Samo za ilustracijo
naj navedemo, da so odhodki širšega sektorja
države v letu 2000 znašali 48,1%, v letu
2001 48,9%, v letu 2002 in 2003 48%, v
letu 2004 47,4%, v letu 2005 47%, v letu
2006 46,3% in v letu 2007pa 45,1%.
Ugotavljamo, da poslanec ne razume tematike
in podaja zavajajoče trditve v zvezi z
bruto zunanjim dolgom Slovenije. Porast
bruto zunanjega dolga Slovenije od 2004
do 2006 je bil predvsem posledica zadolževanja
bančnega sektorja. Bančni sektor se je
v tem obdobju dodatno zadolžil v višini
6,6 milijarde EUR, medtem ko so se ostali
sektorji zadolžili dodatno za 2,3 milijarde
EUR. Dolg sektorja države se je v tem obdobju
povečal za približno 900 mio EUR, relativno
pa zmanjšal za 1,1% BDP. Večje zadolževanje
bančnega in ostalih sektorjev pomeni, da
so te pravne osebe z vstopom v evropski
finančni prostor, učinkovito izkoristile
možnost dostopa do cenejših virov za svoje
investicije. To pomeni, da je lahko bančni
sektor zniževal obrestne mere, jih približeval
evropski ravni, ter omogočal nefinančnemu
sektorju večje zadolževanje za investicije
v opremo. Posledično je to seveda pomenilo
večjo gospodarsko rast. Poleg tega je potrebno
omeniti, da je delež dolga sektorja države
v zunanjem dolgu Slovenije v obdobju od
2004 do 2006 zmanjšal (iz 15% na 10% zunanjega
dolga Slovenije) in ni nikoli predstavljal
večino zunanjega dolga Slovenije.
Kar se tiče sredstev, ki so namenjena
aktivni politiki zaposlovanja ugotavljamo,
da so sredstva za program Aktivne politike
zaposlovanja povečujejo in sicer 19,7%
v letu 2007 in 44,7% v letu 2008, glede
na realizacijo v letu 2004.
Glede očitkov v zvezi s črpanjem sredstev
iz skladov Evropske unije opozarjamo, da
dinamika črpanja sredstev ni enakomerna
po mesecih in da dosedanje izkušnje in
podatki kažejo, da je v drugi polovici
leta uspešnost črpanja precej večja. Naj
dodamo še, da vlada, z namenom povečanja
učinkovitosti črpanja evropskih sredstev,
tekoče sprejema ustrezne ukrepe.
V zaključku naj še pojasnimo, da finančni
okvir potrebnih investicij v železniško
infrastrukturo presega proračunske okvire,
zato se je vlada odločila pri tem uporabiti
tudi sredstva iz javno-zasebnega partnerstva.
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
|
