Ljubljana, 26. april 2007 – Vlada Republike Slovenija je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Glavna sprememba zakona o reviziji postopkov javnega naročaja je odprava suspenzivnosti. Tudi v takem primeru pa bo mogoče izvajati postopek oddaje javnega naročila dalje, vendar praviloma le do sklenitve pogodbe. To pomeni, da bosta hkrati potekala tako postopek javnega naročanja kot tudi postopek revizije. Predlagana rešitev je tako drugačna zgolj v postopkovnem smislu in nima za posledico zmanjšanja pravnega varstva ponudnikov. Spremembe prinašajo koristi za naročnika, ker ta lahko izvaja postopek naročanja dalje in v primeru ugodne rešitve pridobi na času. O možnosti sklenitve pogodbe, v primeru, da postopek revizije še ni rešen, odloča, tako kot je to predvideno že sedaj, Državna revizijska komisija. Vlada RS bo predloga zakona poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Veljavni zakon določa, da se zaradi vloženega zahtevka za revizijo postopek javnega naročanja ustavi do zaključka postopka revizije. Zakon daje možnost, da na predlog naročnika Državna revizijska komisija odpravi ustavitev postopka, če bi bile škodljive posledice zadržanja postopka večje od koristi ali v primeru, če je ali bi lahko bilo ogroženo življenje ali zdravje ljudi. Predlog sprememb in dopolnitev zakona določa, da vloženi zahtevek ne povzroči ustavitve postopka javnega naročanja in ta lahko poteka dalje, praviloma do sklenitve pogodbe. Naročnik lahko v posameznem primeru sam odloči in ustavi postopek, če ugotovi, da je to potrebno. Prav tako lahko Državna revizijska komisija odloči, da je možna sklenitev pogodbe, čeprav postopek revizije še ni končan, pri čemer upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo javnega naročila. Predlog za ustavitev postopka lahko poda ob vložitvi zahtevka za revizijo tudi vlagatelj zahtevka za revizijo, ki ga naslovi na Državno revizijsko komisijo. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Takšen predlog posreduje vlagatelj zahtevka za revizijo tudi naročniku, ki lahko poda nanj svoje mnenje v 3. dneh od prejema. Do odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za ustavitev postopka teče postopek dalje.

Zakonski predlog izrecno določa  rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo. Namen takšne ureditve je predvsem v zagotovitvi čim bolj tekočega izvajanja javnega naročanja in čimprejšnjo odpravo napak. Le na ta način je namreč mogoče zagotoviti, da bi ponudniki vlagali morebitne zahtevke za revizijo čim prej po seznanitvi s kršitvami, s tem pa tudi tekoče izvajanje javnega naročanja s sprotno odpravo napak. V primeru nekaterih postopkov opredeljenih v prvem odstavku 12. člena ZJN-2 (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčni dialog in postopek s pogajanji po predhodni objavi) in v primeru nekaterih postopkov opredeljenih v prvem odstavku 32. člena ZJNVETPS (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopek s pogajanji po predhodni objavi) je mogoče vložiti zahtevek za revizijo v roku 10. dni od objave obvestila o javnem naročilu kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave. Če pa se nanaša zahtevek za revizijo na vsebino razpisne dokumentacije se navedeni 10. dnevni rok veže na objavo oziroma dostopnost razpisne dokumentacije. Zakon določa, da je v ostalih postopkih, iz zgoraj navedenega razloga, mogoče vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do izteka roka za oddajo ponudb.

Hkrati predlog določa spremembe vrednosti takse za postopek revizije, in sicer različne vrednosti glede na to, ali je potrebno oddajo naročila objaviti, ali ne, in ali je potrebna objava v Uradnem listu EU, ali ne.

Predlog tudi določa obvezo, da vlagatelj zahtevka, v primeru, ko je njegov zahtevek zavrnjen kot neutemeljen in ko o tem tako odloči Državna revizijska komisija, kot nadomestilo za stroške postopka na Državni revizijski komisiji dodatno plača znesek v višini že plačane takse.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI