Ljubljana 14. marec – Na novinarski konferenci sta finančni minister dr. Andrej Bajuk in direktorica Direktorata za zakladništvo mag. Stanislava Zadravec – Caprirolo predstavila celotni postopek izdaje in odzive na izdajo 11- letne referenčne obveznice. To je eden izmed prvih pomembnih korakov pri izvrševanju politike integracije domačega finančnega sektorja v evropski finančni sektor po vstopu v EMU. Minister Bajuk ocenjuje, da nam to pod dobrimi pogoji omogoča financirati razmeroma majhen javnofinančni primanjkljaj, ki ga pričakujemo letos, ter odpira možnost, da bomo dolgoročno začeli popravljati profil javnega dolga, sicer enega najnižjih v EU.

Finančni minister dr. Andrej Bajuk in direktorica Direktorata za zakladništvo mag. Stanislava Zadravec - Caprirolo.

“Slovenija bo 11-letno državno obveznico izdala 22. marca. Obveznica s fiksno obrestno mero v višini štirih odstotkov in letnim plačilom obresti bo izdana v skupni nominalni vrednosti ene milijarde evrov. To je najmanjša izdaja državnih obveznic med članicami evropske monetarne unije, vendar pa je na ravni naših potreb in načrtov. Datum zapadlosti obveznice je 22. marec 2018.« je dejal minister Bajuk.

Eno izmed področij, kjer ima Slovenija še nedvomno velik potencial za ekonomsko rast in nadaljnji razvoj, je razvoj kapitalskega trga ter celotnega finančnega sektorja in finančnih storitev. V teh procesih ima država pomembno vlogo tudi kot udeleženec na trgu. Z namenom zagotoviti učinkovito in čim hitrejšo integracijo domačega finančnega trga v skupni  finančni trg evro-območja je Vlada RS v začetku leta sprejela smernice sprememb organizacije trga državnih vrednostnih papirjev Slovenije po vstopu v EMU, ki vključujejo tudi smernice pristopa k financiranju ter upravljanju z državnim dolgom v naslednjem srednjeročnem obdobju.

Cilj Republike Slovenije ob vstopu v EMU je na področju zadolževanja državnega proračuna in organizacije primarnega in sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev predvsem zagotoviti institucionalno infrastrukturo, ki bo tako državi kot tudi ostalim subjektom gospodarstva, omogočila čim hitrejšo integracijo v stroškovno in operativno učinkovit skupni evropski finančni trg. Na trgu državnih vrednostnih papirjev to pomeni predvsem doseganje donosov državnih vrednostnih papirjev, ki so primerljivi z oceno kreditnega tveganja Republike Slovenije, za kar pa je potrebno zagotoviti širitev investicijskega zaledja na čim širši evropski prostor z organizacijo in strukturo primarnega trga državnih vrednostnih papirjev ter zagotoviti učinkovito in transparentno oblikovanje realne tržne cene državnih vrednostnih papirjev v evropskem prostoru z vzpostavitvijo ustrezne standardne platforme za trgovanje z referenčnimi državnimi vrednostnimi papirji.

Eden izmed zelo pomembnih prvih korakov za dosego navedenih ciljev je bila uspešno izvedena prva izdaja državnih vrednostnih papirjev na trgu državnih vrednostnih papirjev držav članic EMU.

Uspešna izvedba transakcije je bila posebej izziv zaradi skoraj šest letne odsotnosti Slovenije na evropskem finančnem trgu, kakor tudi zaradi njene velikosti in pa posebej velikosti potreb po zadolževanju. Zaradi nizke ravni zadolženosti, ki je posledica konzervativne in restriktivne fiskalne politike, je Slovenija najmanjši kreditojemalec (razen Luksemburga) med državami članicami EMU. Postopek določanja cene novo-izdane obveznice je bil zahteven proces, saj je bilo potrebno doseči ravnotežje med zelo dobro kreditno oceno, ki je posledica dobre makroekonomske situacije ter ekonomskih politik  ter omejitvami v likvidnosti, ki izhajajo iz majhne velikosti izdaje v višini milijarde evrov v primerjavi z velikostjo  referenčnih izdaj drugih držav članic EMU v višini od najmanj tri do pet milijard evrov. 

»Z vidika interesa investitorjev je bila transakcija zelo uspešna, saj je povpraševanje v manj kot treh urah za več kot štirikrat preseglo ponudbo. Transakcija je bila zato zaključena zelo hitro – v krajšem času, kot je bilo pričakovati ali kot je bila izkušnja iz preteklih let, zadnja transakcija na evro trgu je bila namreč izvedena leta 2001,« je povedal Bajuk.

Bajuk je zadovoljen z doseženo razpršenostjo naložbenega zaledja, tako z geografskega vidika kot tudi z vidika vrste investitorjev. Tako je bilo 29 odstotkov izdaje prodane v Nemčijo in Avstrijo, 19 odstotkov v Francijo, 16 odstotkov v Veliko Britanijo in Irsko, 12 odstotkov v Skandinavijo, po devet odstotkov v Italijo in države Beneluksa, pet odstotkov v Slovenijo ter en odstotek v druge države.

Zelo se je spremenila tudi struktura investitorjev, ki bo dobra podlaga za nadaljnje zagotavljanje lilkvidnosti na sekundarnem trgu in s tem za zagotavljanje transparentne cene dolgoročnega denarja ne le državi temveč tudi ostalim subjektom gospodarstva.  Tako je bilo  53% izdaje prodanih upravljavcem premoženja, 33% bankam, 6% zavarovalnicam, 6% centralnim bankam, skladom za upravljanje kratkoročnih sredstev 1% in ostalim 1%. 

»Sredstva iz prodaje obveznice bo Republika Slovenija  porabila delno za financiranje izvrševanja državnega proračuna, delno pa za financiranje odkupov obstoječega dolga,« je pojasnila Stanislava Zadravec – Caprirolo in dodala: »Teh odkupov bo več. Prvi paket pa bo ponujen v odkup že ta petek.« Želja ministrstva za finance pa je porabiti čim večji del teh sredstev za odkupe dolga.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI