Dr. Andrej Bajuk je opozorili na težave in slabo delovanje slovenskega
kapitalskega trga, predstavil pa je tudi ukrepe, s katerimi želi vlada
trg okrepiti. Učinkovit trg kapitala je po besedah ministra za finance
namreč potreben za doseganje konkurenčnega gospodarstva. "S pomočjo
smernic EU in z uresničevanjem nacionalnega programa reform bomo našemu
kapitalskemu trgu omogočili celostno izkoriščanje ugodnosti članstva
v EU in boljši razvoj," je prepričan Bajuk.
Kot enega izmed problemov slovenskega trga kapitala je Bajuk izpostavil
problem likvidnosti, ki med drugim nakazuje potrebo po okrepljeni vlogi
institucionalni vlagateljev, povezovanje borz in kompatibilnost sistemov
izmenjave informacij. Bajuk je povedal, da je pomembno pritegniti zanimanje
tujcev, saj je njihov delež majhen, eden izmed razlogov za to pa je
po Bajukovem mnenju neustrezna davčna politika in ohlapna prevzemna
zakonodaja.
Ministrstvo za finance si po Bajukovih besedah prizadeva tudi z novelami
zakonov izboljšati stanje na kapitalskem trgu, je pa za to potrebno
sodelovanje z industrijo in drugimi akterji na trgu. Minister je pri
tem omenil nov zakon o prevzemih, nov zakon o trgu finančnih instrumentov
ter nov zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
Vlada v okviru sprejetih ekonomsko - socialnih reform z letom 2007
načrtuje tudi izvedbo celovite davčne reforme. Kot je zatrdil državni
sekretar vlade za davke Andrej Šircelj, "se v teh izhodiščih ni
nič spremenilo, ne glede na različne informacije in poglede, ki o tem
krožijo v javnosti in politiki". Z davčno reformo se bo po Šircljevih
besedah nadalje poenostavila obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, zniževali
se bodo davčne stopnje, davčni razredi in davčne olajšave.
Šircelj je poudaril, da je namen davčne reforme povečati konkurenčnost
slovenskega gospodarstva, narediti Slovenijo privlačno za tuje in domače
investitorje, pa tudi zmanjšati obdavčitev plač, predvsem visoko kvalificirane
delovne sile, ki ustvarja največjo dodano vrednost.
Mag. Katja Božič je spregovorila o spremembah slovenske finančne zakonodaje
v luči prihajajočih evropskih direktiv, med bistvenimi spremembami,
ki jih prinaša novi zakon o trgu finančnih instrumentov, je omenila
širitev zakonsko urejenih trgovalnih platform, palete storitev in finančnih
instrumentov, večjo zaščito vlagateljev in transparentnost poslovanja.
