Ministrstvo za finance opozarja na neprimernost študentske pobude za naknadni zakonodajni referendum na zakon o dohodnini

Ministrstvo za finance meni, da zahteve po povečevanju olajšave za študente, upoštevaje dohodkovni položaj fizičnih oseb v Sloveniji, niso upravičene.

Ob sporočilu Študentske organizacije Slovenije, da namerava vložiti pobudo za naknadni zakonodajni referendum na zakon o dohodnini, želi ministrstvo za finance v zvezi z davčno obravnavo dohodkov od študentskega dela v zakonom o dohodnini podati naslednje pojasnilo:

Nov zakon o dohodnini za večino študentov ne prinaša bistveno drugačne davčne obravnave kot doslej in tako ne poslabšuje dohodkovnega položaja večine študentov.

Študentje in dijaki do 26 leta starosti, katerih dohodki ne bodo presegli 1.600.000 tolarjev letno, bodo namreč lahko uveljavljali posebno osebno olajšavo v obliki zmanjšanja davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnic študentskih servisov v višini 668.100 tolarjev letno. Navedena olajšava se bo priznala tudi osebi, ki je starejša od 26 let, če se bo vpisala na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa.

Dohodki študentov do višine 757.490 tolarjev letno bodo v celoti neobdavčeni. Dohodki bodo v celoti neobdavčeni tudi v primerih, ko bodo študentje uveljavljali poleg posebne splošne olajšave za študente tudi splošno olajšavo in njihov dohodek ne bo presegal višine minimalne plače, ki po oceni za leto 2005 znaša 1.435.000 tolarjev. V primeru, ko bo dohodek študenta znašal do 1.600.000 tolarjev, pa bo obdavčena le razlika med tem zneskom in minimalno plačo.

V letu 2002 je dohodke preko študentskih ali mladinskih organizacij prejelo 142.607 davčnih zavezancev. Njihov skupni bruto dohodek iz vseh virov dohodnine je znašal 81,2 mlrd tolarjev, od tega je bilo iz naslova dela preko študentskih servisov prejetih 64,3 mlrd tolarjev. V povprečju je na ta način študent zaslužil 450.702 tolarjev, od tega skoraj 90 % študentov v povprečju le 376.295 tolarjev letno, kar je daleč pod višino minimalne plače, do katere zaslužek študentov ne bo obdavčen. Dohodke nad 1.600.000 tolarjev je preko študentskih servisov prejelo le 1,4 % študentov, njihov povprečen dohodek pa je znašal kar 1.937.407 tolarjev. Omenjen delež študentov je bil doslej v neprimerno boljšem položaju od ostalih davčnih zavezancev.

Tako z vidika konkurenčnosti delovne sile kot tudi glede na višino prejetih dohodkov študentov menimo, da je zgornja meja zaslužka študentov, ki so deležni posebne obravnave, tj. 1.600.000 tolarjev ustrezno postavljena.

Ponovno opozarjamo, da je Zakon o dohodnini potrebno obravnavati kot celoto, jemati v obzir vse davčne zavezance (ne samo posamezne skupine) in pri posameznih skupinah zavezancev, ki morajo biti deležni posebne družbene pozornosti, upoštevati tudi drugo zakonodajo, ki jim prav iz tega razloga daje določene pravice (štipendije, otroški dodatki in druge ugodnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev).

Ugotavljamo torej, da so rešitve v zakonu o dohodnini ustrezne in za večino študentov ne pomenijo drugačnega položaja.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI