Obisk predsednika Svetovne banke, Jamesa D. Wolfensohna ob graduaciji Slovenije

Ljubljana, 11. marec 2004 – V torek 16. in sredo 17. marca letos se bo na povabilo ministra za finance dr. Dušana Mramorja na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji mudil predsednik Svetovne banke, James D. Wolfensohn. Glavni namen obiska je podpis pisma o graduaciji Slovenije, ki se bo kot prva od tranzicijskih držav uvrstila v skupino razvitih držav, kar je pomembno priznanje stopnje razvoja Slovenije in prinaša nove možnosti za sodelovanje med Slovenijo in Svetovno banko. Predsednik Wolfensohn se bo v času obiska sestal z gostiteljem ministrom Mramorjem ter opravil razgovore s predsednikom Vlade RS mag. Antonom Ropom in s predsednikom Republike Slovenije dr. Janezom Drnovškom. Ob tej priložnosti bo predsednik Svetovne banke sodeloval tudi pri predstavitvi knjige Svetovne banke, ki je pred nedavnim izšla v Washingtonu z naslovom Slovenia: From Yugoslavija to European Union.

“Odločitev Svetovne banke o graduaciji Slovenije razumemo kot izjemno priznanje ekonomskemu in gospodarskemu razvoju, ki ga je naša država gradila od osamosvojitve dalje”, je poudaril finančni minister Dušan Mramor in dodal, da je Svetovna banka v času slovenske tranzicije odigrala pomembno vlogo. Tako je nudila Sloveniji tehnično pomoč na področju pokojninske reforme, reforme zdravstva in pri privatizaciji državnega premoženja. Veliko dela je bilo opravljenega tudi na področju upravljanja z dolgom, pripravljena sta bila programa za promocijo tujih investicij in večjo vlogo zasebnega sektorja pri investicijah, ki sta bila nadgrajena s študijo o odpravi administrativnih ovir za tuje investicije. V sodelovanju s strokovnjaki Svetovne banke, ki so odigrali pomembno katalitično vlogo med različnimi institucijami, sta bila pripravljena tudi dva projekta, in sicer Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin in Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, za izvedbo katerih je Slovenija najela posojili pri Svetovni banki. Skupna višina navedenih kreditov je znašala 24,55 milijonov EUR, čeprav je strategija Svetovne banke glede na obsežen program reform predvidevala najetje posojil do višine 100 milijonov USD.

Slovenija, članica Svetovne banke

Slovenije je postala članica Svetovne banke na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij in Mednarodnem združenju za razvoj (Ur. l. RS št. 10/1993). V prvih letih članstva je Svetovna banka s Slovenijo sodelovala zlasti na področju zagotavljanja tehnične pomoči in svetovanja pri institucionalno–pravnih in ekonomskih spremembah, povezanih s prestrukturiranjem finančnega in gospodarskega sektorja.

V letu 1997 v tesnem sodelovanju z Vlado Republike Slovenije pripravljena strategija Svetovne banke za Slovenijo (Country Assistance Strategy – CAS), ki je predstavljala osnovno vodilo za sodelovanje Slovenije s Svetovno banko.

Leto 2000, začetek postopka graduacije

Maja 2000 je Odbor Izvršnih direktorjev Svetovne banke obravnaval poročilo o doseženih rezultatih v okviru triletnega programa sodelovanja in ugotovil, da Slovenija zaradi izpolnjevanja kriterijev, ki jih Svetovna banka določa kot pogoj za prehod države članice iz skupine posojilojemalk v skupino razvitih držav, lahko začne postopek graduacije.

Kriteriji, ki jih je izpolnila Slovenija:

1. dostop do mendarodnih trgov kapitala, stabilnost tokov kapitala s tujino;
2. vzpostavitev institucij, ki omogočajo ekonomski in socialni razvoj;
3. rešena so poglavitna vprašanja revščine;
4. dohodek na prebivalca je večji od 5.185 USD (merjeno v letu 2001) in

Sodelovanje s Svetovno banko včeraj, danes, jutri

V zadnjih štirih letih se je sodelovanje s Svetovno banko nadaljevalo v obliki omejenega programa tehnične pomoči, v nespremenjenem obsegu pa so potekale aktivnosti na projektu posodobitve nepremičninskih evidenc in projektu razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, ki ju je Svetovna banka odobrila v času Strategije. V tem času je Slovenija uspešno nadaljevala tudi s procesi približevanja Evropski uniji in dosegala vzdržno gospodarsko rast.

Slovenija bo v prihodnje povabljena k novim oblikam sodelovanja, ki jih skladno s svojim poslanstvom izvaja Svetovna banka. Čeprav je Slovenija glede na relativno visoko razvitost že v času izvajanja triletne strategije začela prevzemati večje obveznosti v mednarodni skupnosti (v letu 1997 je ustanovila poseben Sklad za sofinanciranje projektov Svetovne banke, v letu 1998 pa je začela prispevati tudi sredstva v Sklad za svetovno okolje), se bo vključenost Slovenija kot donatorke v prizadevanjih mednarodne skupnosti v prihodnje še dodatno okrepila. To vlogo naj bi prevzemala postopoma, odvisno od stopnje gospodarskega razvoja. Preko Svetovne banke se namreč odvijajo številne iniciative za pomoč revnim državam, za varstvo okolja, za odpravo bolezni; ki so bile zastavljene z namenom uresničevanja t. i. milenijskih razvojnih ciljev, v skladu s katerimi naj bi do leta 2015 prepolovili revščino v svetu.

Svetovna banka je že ob začetku graduacije povabila Slovenijo, da s svojimi strokovnjaki nudi tehnično pomoč drugim državam članicam. Tako je Vlada Republike Slovenije leta 2001 ustanovila Regionalni center za razvoj financ, katerega poslanstvo je, da Slovenija, skupaj z mednarodnimi institucijami, vzpodbuja dialog ter izmenjavo izkušenj in znanj na področju javnih financ, s čimer pomaga pospešiti reforme in najti nove rešitve za številna praktična vprašanja pri izvrševanju teh reform. Omenjeni center je vse od njegove ustanovitve deležen velike podpore tako Mednarodnega denarnega sklada kot tudi Svetovne banke, ki je lani tudi odobrila donacijo v višini 370.000 ameriških dolarjev za projekt izobraževanja delavcev na področju javnega računovodstva.

Preteklo sodelovanje je bilo uspešno tako za Slovenijo kot tudi Svetovno banko. Slovenija je od Svetovne banke prejela finančno in strokovno pomoč, Svetovna banka pa se je pri tranziciji Slovenije veliko naučila. S podpisom pisma o graduaciji se odpira nova dimenzija tega sodelovanja. Obe, Slovenija in Svetovna banka, lahko veliko tega, kar sta pridobili, posredujeta ostalim članicam mednarodne skupnosti. Zgovoren primer, kako kakovostno je lahko to sodelovanje, je Center za razvoj financ s sedežem v Ljubljani, v okviru katerega si bo, kot je poudaril Finančni minister Dušan Mramor, “Slovenija še naprej prizadevala za finančno odličnost in promocijo finančne reforme v državah jugovzhodne Evrope.”

Kdo je James D. Wolfensohn?

Gospod James D. Wolfensohn je deveti predsednik skupine Svetovne banke, ki je sestavljena iz petih medsebojno povezanih organizacij, Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodnega združenja za razvoj (IDA), Mednarodne finančne korporacije (IFC), Mednarodne agencije za zavarovanje investicij (MIGA) in Mednarodnega centra za arbitraže iz investicij (ICSID). Upravni odbor je 27. septembra 1999 g. Wolfensohna ponovno imenoval za petletni mandat, kar je doslej uspelo le dvema predsednikoma pred njim.

V času od imenovanja za predsednika Svetovne banke leta 1995 je obiskal že več kot sto držav, pri čemer je pridobil ogromno izkušenj, ki mu pomagajo pri izzivih, s katerimi se soočajo Svetovna banka in njenih 184 držav članic. Obiski niso bili namenjeni zgolj spremljanju projektov, pri katerih je Svetovna banka udeležena, temveč tudi srečanjem s predstavniki gospodarstva, tiska, nevladnih organizacij, verskimi predstavniki, študenti itn. Pri tem je predsednik Svetovne banke ustvaril nova strateška zavezništva med Svetovno banko in vladami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, regionalnimi razvojnimi bankami in Združenimi narodi.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI