Zakon o zavarovalništvu (Zzvar) ni v nasprotju z ustavo

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela mnenje k pobudi Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana za oceno ustavnosti določenih členov Zakona o zavarovalništvu. Vlada meni, da pobuda zavarovalnice ni utemeljena, saj omenjeni zakon v nobenem členu ni v nasprotju z ustavo.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela mnenje k pobudi Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana za oceno ustavnosti tretjega odstavka 181. člena, 2. točke prvega odstavka 182. člena, tretjega in četrtega odstavka 266. člena, 270., 271., 272., drugega odstavka 273. člena, drugega in tretjega odstavka 282. člena ter 288. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 in nasl.) s predlogom za začasno zadržanje izvajanja teh členov, njeni pridružitvi in njeni razširitvi na določbe 2. točke prvega odstavka 28. člena Zzavar.

Pobuda zavarovalnice za oceno ustavnosti določenih členov Zakona o zavarovalništvu se tako nanaša predvsem na določilo, da lahko Agencija za zavarovalni nadzor v določenih primerih naloži nadzornemu svetu zavarovalnice, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje nove, kar naj bi nasprotovalo svobodni gospodarski pobudi, ki jo zagotavlja ustava, ter na določilo, ki izključuje sodno varstvo zoper odločitev Agencije, ki zavarovalnici oziroma njenemu nadzornemu svetu nalaga razrešitev članov uprave, kar naj bi bilo prav tako v neskladju z ustavo. Zavarovalnica je kasneje pobudo dopolnila še z oceno ustavnosti člena, ki Agencijo pooblašča za odvzem dovoljenja zavarovalnici tudi v primeru, če nadzorni svet ni razrešil članov uprave.

Po mnenju Vlade RS z Zakonom o zavarovalništvu ni kršena ustavna zahteva po določnosti pravnih norm. Določbe Zakona o zavarovalništvu, ki predvideva odvzem dovoljenja članu uprave v primeru hujših kršitev, namreč ni mogoče pojmovati kot kazenskopravne določbe, temveč kot ukrep nadzora nad poslovanjem zavarovalnice in njene uprave. Zato izpolnjevanja zahteve po določnosti pravnih norm tudi ni mogoče presojati po kriterijih, ki veljajo za kazenskopravne norme.
Ne glede na to pa Vlada meni, da je izpodbijana določba v povezavi z ostalimi določbami zakona in namenom zakona dovolj jasna in določna, tako da je mogoče ugotoviti vsebino pojma hujše kršitve dolžnosti člana uprave in je naslovniku takšne norme omogočeno, da vnaprej ve, kakšno ravnanje se od njega pričakuje in kakšne so lahko posledice, če ravna v nasprotju s tem. Pri tem je treba upoštevati, da ne gre za normo, ki bi bila naslovljena na širši krog nepoučenih oseb. Izpodbijana norma je naslovljena na člane uprave zavarovalne delniške družbe, ki morajo izpolnjevati visoke standarde glede strokovne usposobljenosti in izkušenj pri vodenju poslov zavarovalnice. Gre torej za osebe, ki dobro poznajo pravila poslovanja zavarovalnice in se to poznavanje od njih tudi pričakuje.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI