PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH

Dokument v pdf formatu

Vlada RS je na danšnji seji sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah – prva obravnava.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah:

• uvaja določbe o prometu s trošarinskimi izdelki med državami članicami Evropske unije (povzema direktivo 92/12/EEC, ki je temeljni predpis na področju obdavčevanja prometa trošarinskih izdelkov v prometu med državami članicami EU),
• vključuje dokončno uskladitev z drugimi evropskimi direktivami (za področje alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in mineralnih olj),
• ureja postopno poviševanje trošarine za cigarete, tako da bo do 01. 01. 2008 t.j. do konca prehodnega obdobja, ki nam je bilo odobreno v okviru pogajanj z EU, dosegla 64 evrov za 1000 cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda,
• uvaja oprostitev plačila trošarine za biogoriva.

Predvidoma bo zakon začel veljati s 01. majem 2004, torej z dnem vstopa Slovenije v EU.

Predlog zakona ne posega v temelje obstoječega sistema, ampak ga le dopolnjuje z novim načinom poslovanja, s katerim se bodo podjetja srečala z vstopom Slovenije v EU. V zakon so vključene določbe, ki so pomembne zaradi (1) nemotenega izvajanja enotnega trga EU (t.im. intrakomunitarne določbe), (2) povečanje trošarine za cigarete zaradi uskladitve z direktivo EU iz februarja 2002, (3) uvedba oprostitev plačila trošarine za biogorivo/biodizel, (4) z manjšimi popravki redakcijske narave pa smo odpravili tudi nekatere nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona.

Sistemske spremembe zakona, ki se nanašajo na gibanje trošarinskih izdelkov na notranjem trgu, t.j. med državami članicami, so potrebne zaradi vključitve Slovenije v EU. Za gibanje trošarinskih izdelkov med državami članicami namreč velja poseben režim, še zlasti v odložnem režimu, ko trošarina še ni plačana, in se zato zahteva poseben nadzor. Tako se smejo trošarinski izdelki gibati le zapečateni, spremljati jih mora trošarinski dokument, iz katerega je natančno razvidna vrsta in količina trošarinskih izdelkov ter "smer" gibanja (npr. naslov pošiljatelja in prejemnika v namembnem kraju), vse z namenom, zagotoviti plačilo trošarine v namembnem kraju, kjer bodo izdelki porabljeni. Predlog zakona natančno povzema določbe splošne direktive 92/12/EEC, ki je temeljni predpis na področju obdavčevanja prometa trošarinskih izdelkov v prometu med državami članicami EU, in skladno s tem določa osebe: pooblaščeni in nepooblaščeni prejemnik ter davčni zastopnik, ki poleg imetnika trošarinskega dovoljenja in oproščenega uporabnika, ki sta pri nas (na domačem trgu) že "zaživela", prevzemajo obveznosti v primeru gibanja trošarinskih izdelkov na notranjem trgu med državami članicami.

Tako kot v državah EU, tudi v Sloveniji trošarine temeljijo na naslednjih splošnih opredelitvah: da je to davek na porabo; da temelji na načelu namembnega kraja; da se določa v pretežnem delu v absolutnih zneskih glede na naturalno enoto posameznega izdelka, v manjši meri pa je podana tudi v relativni višini oz. odstotkih, in to od merske enote (liter, hektoliter, alkoholna moč, kos in kilogram), cene na drobno (bruto plačilo, ki se plača v trgovini na drobno) oziroma carinske vrednosti (vrednost izdelka, ugotovljena v skladu s carinskimi predpisi) ter da dopušča odlog plačila, a pod restriktivnimi pogoji, nadzorovano, skozi trošarinsko skladišče in s trošarinskim dokumentom. Trošarine se po načelu nediskriminatornosti obračunavajo v enakem znesku oziroma v enaki višini, ne glede na to, ali gre za trošarinske izdelke, proizvedene oziroma pridobljene v Sloveniji ali uvožene iz tretje države.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se ne posega v že uveljavljena temeljna načela in cilje zakona, ampak se ta načela širijo tudi na primere, ko slovenski zavezanci za plačilo trošarine pridobivajo trošarinske izdelke iz drugih držav članic EU. Pri oblikovanju teh rešitev predlagatelj izhaja iz načela, da se trošarinski izdelki obdavčijo v državi, kjer so dejansko porabljeni (po načelu namembnosti), pri čemer predlog zakona upošteva posebnosti administrativnega nadzora nad gibanjem trošarinskih izdelkov med državami članicami EU, saj carinski organi na mejah med državami članicami niso več prisotni.

Posamezne rešitve predloga zakona na področju opredelitev trošarinskih izdelkov in višine trošarine zanje pomenijo dokončno uskladitev z določbami direktiv EU in dogovorjenimi prehodnimi obdobji.

Glavnino predlaganih sprememb in dopolnitev predstavljajo določbe, s katerimi se ureja obdavčevanje trošarinskih izelkov v prometu med državami članicami EU. V ta namen predlog zakona natančno določa, za katera ozemlja velja nova ureditev, za katera pa se še vedno upoštevajo določbe, ki urejajo uvoz oziroma izvoz trošarinskih izdelkov v tretje države.

Predlog zakona kot načelo predvideva, da se trošarinski izdelki med državami članicami načeloma gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, kar pomeni, da ima pošiljatelj trošarinskih izdelkov status imetnika trošarinskega dovoljenja, prejemnik pa ima dovoljenje, da prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga. Vendar pa se v praksi lahko pojavi tudi primer, da je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v svoji državi že plačal trošarino, pošilja pa jih v drugo državo članico ali pa, da prejemnik nima dovoljenja za prejemanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga, kar pomeni, da mora biti trošarina plačana že ob odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča. V tem primeru upoštevanje obdavčitve po načelu namembnega kraja zahteva, da se trošarina plača v tisti državi članici, v kateri so trošarinski izdelki potrošeni, vendar pa bi bilo dvakratno plačilo trošarine neprimerno, zato zakon dopušča možnost, da pošiljatelj dobi povrnjeno trošarino, ki jo je plačal v prvi državi članici, torej v državi, kjer trošarinski izdelki niso tudi dejansko potrošeni. Le v primeru, če trošarinske izdelke nabavlja fizična oseba za svoje osebne potrebe se trošarinski izdelki obdavčijo s trošarino samo tam, kjer so dejansko kupljeni, torej po načelu porekla.

Da bi opisani način obdavčevanja trošarinskih izdelkov v promet med državami članicami lahko izvedli v praksi, zakon določa način nadzora gibanja trošarinskih izdelkov med državami članicami EU s pomočjo trošarinskega dokumenta in določa kontrolne mehanizme za nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami EU. Tako so dopolnjene določbe glede nastanka obveznosti za plačilo trošarine, glede plačnikov trošarine, glede zavarovanja plačila trošarine, glede pogojev, pod katerimi imajo posamezne osebe pravico do vračila trošarine, če iznašajo trošarinske izdelke v drugo državo članico ter določbe glede obračunavanja trošarine v primeru, če se trošarinski izdelki vnašajo v Slovenijo iz druge države članice. Način plačila trošarine v teh primerih je odvisen od tega, kakšen ”trošarinski status” ima oseba, ki pridobiva trošarinske izdelke oziroma oseba, ki vnaša trošarinske izdelke v Slovenijo.

Zaradi uvedbe novih pravil obdavčevanja trošarinskih izdelkov, vnešenih v Slovenijo iz drugih držav članic EU lahko pričakujemo manjše likvidnostne spremembe v zvezi s prilivi sredstev v državni proračun. Trenutno se namreč trošarina od trošarinskih izdelkov, uvoženih iz držav članic EU vplačuje v državni proračun kot da bi bila uvozna dajatev, torej praviloma v 30 dneh po sprostitvi blaga v prost promet oziroma do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet. V skladu z novimi pravili se bo ta trošarina plačevala na podlagi obračuna trošarine. Tako obračunana trošarina zapade v plačilo 30 dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je obveznost nastala, kar pomeni cca 15 dnevni zamik glede na trenutno veljavno ureditev.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI