Ljubljana, 24.12. 2003

Sprejet Program financiranja Republike Slovenije za leto 2004

Dokument v pdf formatu

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Program financiranja Republike Slovenije za leto 2004.

V skladu z Zakonom o javnih financah se zadolževanje države v posameznem proračunskem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki ga sprejme vlada.

Program financiranja za leto 2004 obsega predlog instrumentov, višine in dinamike zadolževanja za potrebe financiranja proračuna za leto 2004, izhajajoč iz strateških in operativnih ciljev zadolževanja, usklajenih s pogoji finančnih trgov in zahtevami, ki jih postavlja pridružitev EU in vključitev v EMU. Časovna razporeditev zadolževanja izhaja iz ocene predvidenih denarnih tokov državnega proračuna, spremembe stanja na računih, ocene globine domačega denarnega trga oz. ocene maksimalne višine zadolžitve v posamezni avkciji in upoštevanja višine in časa odplačil kratkoročnega in dolgoročnega dolga Republike Slovenije. Program financiranja za leto 2004 predvideva financiranje izvrševanja proračuna z zadolžitvijo pretežno na domačem finančnem trgu.

Leto 2004 je za Slovenijo prelomno leto, saj bo v začetku maja v skupini desetih pridružitvenih članic postala članica Evropske unije. Vlada RS in Banka Slovenije se zavzemata za vstop v ERM2 do konca leta 2004 ter za čimprejšnji prevzem evra, ki je po njuni skupni oceni možen v začetku leta 2007. Za vključitev v Evropsko monetarno unijo bo potrebno izpolnjevanje vseh maastrichtskih konvergenčnih kriterijev.

Konvergenčni kriterij obrestne mere bo merjen na podlagi tržnih donosov1 dolgoročnih državnih obveznic fiksno obrestno mero, ki morajo imeti ročnost do dospelosti med 9,5 in 10,5 let in morajo biti likvidne na trgu. Iz tega izhaja, da bo posebna pozornost poleg izbire ustreznih instrumentov tržnega zadolževanja posvečena tudi razvoju sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev.

Z vstopom v Evropsko unijo in vključevanjem v Evropsko monetarno unijo se bo Slovenija morala postopoma vključevatii v skupni evropski trg državnih vrednostnih papirjev na čim bolj učinkovit način, saj se bo z ostalimi državami soočala z isto skupino investitorjev v državne vrednostne papirje. Dobra prilagoditev tržnim razmeram pomeni večjo likvidnost državnih vrednostnih papirjev, kar zvečuje povpraševanje, zvišuje cene državnih vrednostnih papirjev in posledično niža stroške proračunskega financiranja.

V letu 2004 se bo nadaljevalo izvrševanje strateškega cilja financiranja potreb izvrševanja proračuna prednostno na domačem trgu in le v domači valuti z nominalnimi instrumenti s fiksno obrestno mero. Zadolževanje v tuji valuti bo omejeno le na črpanja sredstev iz naslova pogodb sklenjenih z mednarodnimi finančnimi institucijami. Zadolževanje z izdajo vrednostnih papirjev na tujem trgu je predvideno le v primeru, da z zadolževanjem na domačem trgu ne bo mogoče zagotoviti zadostnega obsega financiranja.

Skladno Zakonom o javnih financah se država lahko zadolžuje doma in v tujini v obsegu, ki ga določa zakon. Obseg zadolžitve države za proračun leta 2004 je določen v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in 2005 (v nadaljevanju: ZIPro) v višini do 293.310.284.000 tolarjev. Zakonsko določena višina je v programu financiranja zmanjšana za:

Potrebni obseg financiranja za leto 2004 je torej 251.776.951.000 SIT

Skupni potrebni obseg financiranja v višini 251,78 mlrd SIT bo predvidoma izvršen z naslednjo rokovno strukturo:

Stanje kratkoročne zadolžitve konec leta 2004 bo znašalo 80 mlrd SIT iz naslova izdanih tri, šest in dvanajstmesečnih zakladnih menic.

Del potrebnega dolgoročnega zadolževanja bo zagotovljen s črpanji posojil mednarodnih finančnih institucij, katerih črpanja zaradi projektne narave posojil potekajo več let. Iz tega vira bo predvidoma zagotovljeno maksimalno 46,55 mio EUR oziroma 11,0 mlrd SIT.

Preostanek potrebnega dolgoročnega financiranja v višini 160,78 mlrd SIT bo predvidoma izvršen z dolgoročno zadolžitvijo v SIT v celoti na domačem trgu.

Predlagani instrumenti financiranja za izvrševanje proračunskih potreb v letu 2004 so:

a. 3, 5 in 10 letne SIT obveznice s fiksno obrestno mero;
b. 3,6 in 12 mesečne zakladne menice

Rokovna struktura predlaganih instrumentov je prilagojena ciljem upravljanja z dolgom in strukturi obveznic držav na evropskem trgu.

V primerjavi z letom 2003 program financiranja za leto 2004 uvaja naslednje novosti oz. spremembe strukture instrumentov:

i) uvedba samo tolarskih standardiziranih obveznic s fiksno obrestno mero
ii) opustitev uporabe 10- in 15- letnih obveznic denominiranih v EURO s fiksno obrestno mero
iii) zmanjšanje števila obveznic in povečanje njihove nominalne vrednosti, zlasti 10-letne obveznice.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI

1: pred obdavčitvijo