Ministrstvo za finance - Sporočila za medije

Vlada je na današnji seji obravnavala in potrdila predlog zakona za izvajanje carinskih predpisov Evrospke skupnosti, v katerem je dodatno razdelanih okoli 1000 strani carinske pravne ureditve. Kljub temu, da bo večina pristojnosti pri izvajanju carinske politike z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo prenešena na evropske institucije, bodo države članice namreč imele na nekaterih področjih možnost nacionalne ureditve. Z dnem vstopa Republike Slovenije v EU bodo namreč prenehali veljati vsi slovenski predpisi, ki sedaj urejajo carinski sistem ter stopili v veljavo evropski predpisi, ki urejajo delovanje carinske unije.

Tako kot je bil leta 1996 zagotovljen nemoten prehod iz starega jugoslovanskega carinskega sistema v nov slovenski, je potrebno tudi sedaj zagotoviti nemoten prehod iz slovenskega carinskega sistem v carinski sistem EU, ki je urejen kot carinska unija, ne glede ne to, da bo preko 70 odstotkov dosedanjega zunanje trgovinskega prometa postalo notranji (intrakomunitarni) promet. Pomen ustrezne in pravočasne ureditve carinskega sistema (kar ga je še v pristojnosti države članice) je glede na vpetost našega gospodarstva v mednarodne tokove še kako velik.

Republika Slovenija bo s 1. majem 2004 začela v celoti uporabljati evropske predpise, ki urejajo delovanje carinske unije. Predpisi s področja carinske unije so neposredno uporabljivi, njihovo prenašanje v nacionalno zakonodajo ni potrebno, saj bo Republika Slovenija direktno uporabljala zakonodajo, ki je objavljena v evropskem uradnem listu. Zaradi tega bodo z dnem članstva RS v EU prenehali veljati vsi slovenski predpisi, ki sedaj urejajo carinski sistem (carinski zakon in njegovi izvedbeni predpisi, zakon o carinski tarifi in njegovi izvedbeni prepisi, zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine in njegov izvedbeni predpis, zakon o ekonomskih conah v delu, ki se nanaša na carinski sistem).

Temelje evropske carinske politike predstavlja tako imenovani carinski zakonik Skupnosti in njegovi izvedbeni predpisi. Carinsko pravno ureditev (acqius) sestavljajo v glavnem uredbe Sveta in Komisije ter konvencije, obsega pa skupaj 8.673 strani Uradnega list EU.

Čeprav je velika večina pristojnosti pri izvajanju carinske politike prenesena na evropske institucije, pa ostajajo nekatera področja, kjer imajo države članice možnost nacionalne ureditve. Zato je bila sprejeta odločitev za pripravo tega zakona, v katerem je dodatno razdelanih okoli 1000 strani carinske pravne ureditve in sicer:

določbe carinskega zakonika, ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji (npr. zastopanje pred carinskimi organi, načina izvajanja nadzora, pristojnosti carinskih organov v konkretnih primerih, ustanovitev proste cone, ukrepi pri varstvu intelektualne lastnine itd.),
določbe, kjer se carinski zakonik sklicuje na ureditev v zakonodaji držav članic (zaseg in prodaja blaga, postopkovne določbe) ter
področja, ki jih carinska zakonodaja skupnosti ne ureja kot npr.:
- področje prekrškov, tako, da ta zakon, prvič v našem zakonodajnem postopku, ureja sankcioniranje kršitev ravnanj, ki so predpisana v nadnacionalnem predpisu, torej predpisu Skupnosti. Določitev prekrškov in kazenskih sankcij je v izključni pristojnosti držav članic.
- preoblikovanje prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln, ki je v predlaganem zakonu urejeno po vzoru na preoblikovanje, kot je bilo izvedeno leta 2001 na severni in zahodni meji.
V predlogu zakona so dana pooblastila Vladi RS ali ministru za finance za podrobnejšo ureditev posameznega področja (npr. določitev cenika stroškov preiskav, cenika za carinjenje izven uradnih ur ali uradnih mest, določitev kodeksa šifer za izpolnjevanje carinske deklaracije itd). Enaka pooblastila so bila veljavna tudi v sedanjem carinskem sistemu in so bila določena v carinskem zakonu, uredbi za izvajanje carinskega zakona, zakonu o carinski tarifi in zakonu o carinskih ukrepih pri varstvu intelektualne lastnine, ki pa bodo, kot je že rečeno, z dnem članstva prenehali veljati.

Pri pripravi tega zakona smo preučili nacionalne carinske zakone posameznih držav članic npr. Avstrije, Nemčije, Nizozemske ter tudi koristili tehnično pomoč v okviru Phare programa.

Poleg carinskih predpisov Skupnosti ter tega zakona bodo za celovito delovanje sistema carinske unije potrebni še določeni zakoni in sicer zakon o carinski službi in nov zakon o davčnem postopku.

Zakon bo začel veljati 1. maja 2004, razen določenih členov, ki dajejo pooblastila vladi ali ministru za finance za izdajo podzakonskih aktov in dveh členov, ki v prehodnih določbah urejata preoblikovanje prostih carinskih prodajaln na meji z Republiko Hrvaško ter zaključek poslovanja prostih carinskih prodajaln na meji z Republiko Madžarsko, ki pa bi vsi začeli veljati naslednji dan po objavi zakona v Uradnem listu. Gre za to, da mora biti dana pravna podlaga za izdajo vseh podzakonskih aktov, ki morajo pričeti veljati 1. maja 2004, torej istočasno z zakonom, tako carinski organi kot gospodarstvo pa jih morajo prej poznati zaradi priprave na nemoten prehod iz enega v drugi carinski sistem (npr. kodeks šifer v povezavi s pripravo računalniških programov za izpolnjevanje enotne carinske listine).

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI

Na vrh ^