Spremembe proračuna za leto 2004 in predlog proračuna za leto 2005

Dokument v pdf formatu

Vlada RS je danes na seji sprejela spremembe proračuna za leto 2004 in predlog proračuna za leto 2005. Predlog sprememb proračuna za leto 2004 predvideva skupni obseg odhodkov v višini 1.646,7 mrd SIT, predlog proračuna za leto 2005 pa 1.749,0 mrd SIT. Proračuski primanjkljaj ostaja nespremenjen.

Ministrstvo za finance je po usklajevanjih s predlagatelji finančnih načrtov pripravilo predlog sprememb proračuna za leto 2004 in predlog proračuna za leto 2005, ki ne povečujeta ciljnega proračunskega primanjkljaja. Predlagane spremembe osnovnega razreza odhodkov iz meseca julija, ki so pri tem nastale, se izražajo tako v povečanem skupnem obsegu odhodkov za obe leti, kot tudi v spremembi njune notranje strukture, upoštevaje pri tem institucionalno, ekonomsko in programsko razdelitev Bilance prihodkov in odhodkov ter Računa terjatev in naložb.

Predlog sprememb proračuna za leto 2004 predvideva skupni obseg odhodkov v višini 1.646,7 mrd SIT, kar je za 41,3 mrd SIT več kot v mesecu juliju; predlog proračuna za leto 2005 pa 1.749,0 mrd SIT, kar je za 30,2 mrd SIT več kot v mesecu juliju. Proračunski primanjkljaj, kot je bil določen na julijski seji vlade, se kljub temu ni povečal, ker se je za enak znesek povečala ocena prihodkov. Do povečanja ocene prihodkov v naslednjih dveh letih je prišlo na dva različna načina.

Ministrstvo za finance je na osnovi najnovejših gibanj prihodkov v letu 2003, ki so boljša od pričakovanj ob pripravi rebalansa proračuna, pripravilo novo oceno nenamenskih prihodkov (prihodkov integralnega proračuna) iz naslova davčnih in nedavčnih virov, ki je omogočila povečanje odhodkov, ki se financirajo iz nenamenskih prihodkov, v višini 23,4 mrd SIT v letu 2004 in 23,3 mrd SIT v letu 2005.

Ostala predlagana povečanja odhodkov so nastala na spontan način in gredo na račun ti. namenskih prihodkov, katerih pomembna značilnost je, da njihovo povečanje ne zmanjšuje predvidenega proračunskega primanjkljaja, ampak generira namenske odhodke v enaki višini, kar jamči proračunsko nevtralnost z vidika financiranja. Poleg namenskih prihodkov iz domačih davčnih in nedavčnih virov se tudi pretežni del transferov iz evropskega proračuna v domači proračun obravnava kot namenski prihodek proračuna (npr. predpristopne pomoči, sredstva skupne kmetijske politike, sredstva strukturnih in kohezijskega sklada ter sredstva za vzpostavitev južne meje). Ker Ministrstvo za finance oseg sredstev iz namenskih virov ocenjuje le indikativno, dejanski skrbniki za prilive pa so proračunski uporabniki, se je ocena le-teh v fazi usklajevanj finančnih načrtov pomembno spremenila in omogočila povečan obseg odhodkov brez povečanja primanjkljaja. Namenska sredstva so se glede na julijski indikativni razrez povečala za 12,0 mrd SIT v letu 2004 in 2,0 mrd SIT v letu 2005. Praktično celotno povečanje v višini 10,2 mrd SIT gre v letu 2004 na račun intenzivnega črpanja predpristopnih pomoči – donacij, ki se počasi iztekajo. Ostala namenska sredstva predstavljajo lastna dejavnost proračunskih uporabnikov, prodaja in zamenjava stvarnega premoženja, vplačane tiskovine, sredstva najemnin, ipd. Pomembno povečanje namenskih prihodkov predstavlja tudi predvideno pospešeno črpanje sredstev kohezijskega sklada s strani Ministrstva za promet. Že v letu 2004 naj bi za izgradnjo avtocest črpali sredstva v višini 6,6 mrd SIT, kar je za 5,2 mrd SIT več, kot je kazal indikativni izračun v juliju. Pospešeno črpanje se bo nadaljevalo tudi v letu 2005, ko naj bi iz tega vira pridobili 8,8 mrd SIT, kar je za 4,0 mrd več, kot je bilo predvideno z julijskim razrezom. To bo omogočilo, da se v okviru integralnih sredstev Ministrstva za promet zagotovijo dodatna sredstva za začetek sanacije sistema Slovenskih železnic, kar se bo zgodilo ob vstopu v EU, ko se bo sprostila mednarodna konkurenca na področju železniškega prevoza. V ta namen se tudi v računu finančnih terjatev in naložb zagotavljajo sredstva v višini 5 mrd SIT za dokapitalizacijo podjetij po reorganizaciji Slovenskih železnic.

Povečan obseg proračunskih odhodkov glede na julijski razrez je imel vpliv na spremembe ekonomske strukture odhodkov predloga sprememb proračuna za leto 2004 in predloga proračuna za leto 2005. Povečan obseg sredstev se je namenil za za naslednje ekonomske namene:

• za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za državne uslužbence v višini 3,8 mrd SIT v letu 2004 in 3,1 mrd v letu 2005 (v letu 2004 je znesek večji zaradi poračuna iz leta 2003);
• za nakup in gradnjo osnovnih sredstev v višini 3,6 mrld SIT v letu 2004, medtem ko se sredstva za ta namen v letu 2005 znižujejo za 2,1 mrd SIT, kar je predvsem posledica dokončanja glavnih objekov na bodoči schengenski meji;
• za investicijske transfere se zagotavljajo dodatna sredstva v višini 8,8 mrd SIT v letu 2004 in 7,1 mrd SIT v letu 2005. Izrazito povečan obseg sredstev za te namene v letu 2004 je predvsem posledica vstopa v EU, saj bo podpiral gospodarsko rast v ključnem obdobju prilagajanja na nove pogoje poslovanja podjetij;
• pri subvencijah javnim podjetjem, pri čemer so največji prejemnik pomoči Slovenske železnice, je prišlo do navideznega znižanja obsega sredstev, ki je posledica ustanovitve Agencije za železniški promet. Ker je ta agencija, kot še nekatere druge novoustanovljene javne agencije, posredni proračunski uporabnik, se je močno povečal obseg sredstev transferov v druge javne sklade in agencije in sicer v celoti kar za 30,1 mrd SIT v letu 2004 in 31,0 mrd SIT v letu 2005. Obenem so se glede na julijski razrez znižale subvencije za 6,7 mrd SIT v letu 2004 in za 11,3 mrd SIT v letu 2005.

Vlada je obenem odločena, da bo ob povečanju sredstev za razvojne namene (subvencije in tekoči transferi, investicije in investicijski transferi), izvedla racionalizacijo delovanja državne uprave, zato je predlagala znižanje stroškov njenega delovanja glede na julijski razrez za 2,2 mrd SIT v letu 2004 in za 4,7 mrd SIT v letu 2005.V skladu z novo filozofijo priprave dveh enoletnih proračunov, kjer je poseben poudarek dan programskemu pristopu k financiranju nalog države, so se v drugi fazi priprave

predloga sprememb proračuna za leto 2004 in predloga proračuna za leto 2005 zgodile nekatere spremembe, ki glede na julijski razrez še izboljšujejo strukturo obeh proračunov. V tem procesu so bili nekatera področja porabe in glavni programi deležni dodatnih sredstev iz naslova povečanega obsega integralnih in namenskih proračunskih virov.

Poleg povečanega obsega sredstev za programe, ki so povezani s profesionalizacijo Slovenske vojske, vzpostavitvijo južne meje in schengenskega režima na njej ter postopnim prevzemom skupne kmetijske politike, se dodatna sredstva namenjajo za tiste programe, ki bodo imeli največji vpliv na bodočo gospodarsko rast in s tem realno konvergenco z obstoječimi članicami Evropske unije. To so predvsem programi, ki povečujejo konkurenčno sposobnost gospodarstva, kvaliteto človeških virov, bivanjsko kvaliteto okolja, usklajen regionalni razvoj in kakovost infrastrukture in kot taki omogočajo trajnostni razvoj Slovenije.

Glede tega se posebna pozornost namenja programskim nalogam s področja gospodarstva (pospeševanje konkurenčnosti in promocije), prometa (razvoj prometne in komunikacijske infrastrukture, zdravstveno varstvo (predvsem investicije), programom, ki so namenjeni pospešenemu razvoju znanosti in tehnološkemu razvoju, sistemu izobraževanja na vseh nivojih, aktivni politiki zaposlovanja, športu in prostočasnim aktivnosti in programom v kulturi.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI