Ljubljana, 19.11. 2003

Potrjen dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2005

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji potrdila dopolnitev predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2005. V dopolnjenem predlogu se skupni obseg proračunskih odhodkov proračuna za leto 2005 zaradi nižje ciljne inflacije zmanjša za 19,7 milijard, skupni obseg prihodkov proračuna pa za 18,3 milijarde, tako da se proračunski primanjkljaj znižuje za 1,4 milijarde tolarjev in ostaja na ravni 1,70 predvidenega bruto družbenega proizvoda.

Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2005

Predlog proračuna za leto 2005, ki je bil vložen v državni zbor 2. oktobra 2003, je bil pripravljen na podlagi in v skladu z ocenami makroekonomskih gibanj, podrobneje obrazloženih v proračunskem memorandumu in v Jesenskem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Novembra je Vlada RS skupaj z Banko Slovenije sprejela program vstopa v ERM 2 in prevzem eura, iz katerega je jasno, da se Banka Slovenije in vlada zavzemata za vstop v ERM 2 do konca leta 2004, ter za ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo omogočali sodelovanje v ERM 2 najkrajšem možnem obdobju. To pomeni čimprejšnji prevzem eura, ki je po oceni Banke Slovenije in vlade mogoč v začetku leta 2007. Pred vstopom v ERM 2 je potrebno doseči vzdržno nominalno konvergenco, ki bo v času bivanja v ERM 2 omogočila izpolnitev maastrichtskih meril. Za oceno njihovega izpolnjevanja bo ključna druga polovica leta 2005 in prva polovica leta 2006.

Nominalna konvergenčna merila, imenovana tudi maastrichtski kriteriji, se osredotočajo na nominalne meje s področja inflacije, obrestnih mer in fiskalne politike. Slovenija že izpolnjuje fiskalna merila (javnofinančni primanjkljaj ne presega 3 odstotkov BDP, obseg državnega dolga pa ne 60 odstotkov BDP), ne izpolnjuje pa merila nizke inflacije in dolgoročno nizkih obrestnih mer. Čeprav je kratkoročno in kratkotrajno doseganje nizke inflacije razmeroma preprosto, je bistveno težje dosegati trajno nizko inflacijo. Pričakujemo, da bodo učinki odpravljanja razlik v ravni cen med Slovenijo in Evropsko monetarno unijo prisotni še vrsto let, v obliki zmerno višje slovenske inflacije, predvsem zaradi razlik v produktivnosti menjalnega in nemenjalnega sektorja.

Banka Slovenije in Vlada RS sta si kot cilj postavili znižanje inflacije na raven, ki bo pomenila izpolnitev maastrichtskih kriterijev v obdobju, potrebnem za prevzem evra v začetku leta 2007. To pomeni, da mora medletna inflacija že v sredini leta 2005 pasti na raven 2,9 odstotka. Pred tem mora biti izvedena konvergenca nominalnih obrestnih mer, ki bo omogočila stabilizacijo tečaja pred določitvijo centralne paritete.

Spremenjene napovedi gibanja cen oziroma cilj zasledovanja inflacije okoli 3 odstotke v letu 2005 (ob pripravi predloga proračuna za leto 2005 je bila ocenjena inflacija 4,2 odstotka) pogojuje nominalno znižanje prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2005. Prihodki se zaradi nižje pričakovane inflacije znižujejo skupaj za 18,3 milijard, odhodki pa za 19,7 milijard. Pri tem je potrebno poudariti, da gre zgolj za nominalno znižanje, realni obseg proračuna pa ostaja nespremenjen.

Predlog proračuna za leto 2005, ki ga je državnemu zboru predložila vlada, so v času od 22. do 24. oktobra obravnavala zainteresirana delovna telesa Državnega zbora Republike Slovenije, 3. novembra pa se je do predloga opredelil Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ob ugotovitvi, da nekateri vloženi amandmaji k predlaganemu proračunu pomembno izboljšujejo strukturo proračunskih odhodkov, da pa bi podpora posameznim amandmajem vodila v dodatno povečanje obsega proračunskih odhodkov oziroma povzročila njegovo notranjo nekonsistentnost, je Odbor vse vložene amandmaje zavrnil, vladi pa naložil, da vložene amandmaje ter vsa stališča, predloge in sklepe delovnih teles Državnega zbora preuči in jih ustrezno upošteva pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna za leto 2005.

Vlada je, upoštevaje navedeni sklep Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko, predlog proračuna za leto 2005 ponovno preučila in v dopolnjenem predlogu proračuna smiselno povzema nekatere vložene amandmaje ter predlaga nekaj dodatnih sprememb, ki bodo vladi omogočile izvedbo začrtanih politik na posameznih področjih.

Dopolnjeni predlog proračuna za leto 2005 poleg sprememb zaradi spremenjene ciljne inflacije, vsebuje tudi nekatere spremembe pri posameznih proračunskih uporabnikih in pomenijo predvsem boljšo strukturo proračunskih odhodkov, ki bo pripomogla k realni konvergenci.

Skupni obseg proračunskih odhodkov v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2005 je zmanjšan za 19,7 milijard, skupni obseg prihodkov proračuna pa za 18,3 milijard, tako da se proračunski primanjkljaj znižuje za 1,4 milijarde tolarjev in ostaja na ravni 1,70 predvidenega BDP. Zmanjšanje je bilo tako na strani prihodkov, kakor tudi na strani odhodkov izvedeno v obliki proporcionalnega zmanjšanja, pri čemer je bila upoštevana sama narava prihodkov in odhodkov, oziroma njihova elastičnost na gibanje cen.

PRIHODKI
Zaradi nižje pričakovane inflacije od prvotno predvidene, se spreminjajo ocene pričakovanih prihodkov državnega proračuna. Ob predvideni nižji rasti cen oziroma deflatorjev osnovnih komponent oblikovanja in delitve bruto domačega proizvoda za leto 2005 so v dopolnjenem predlogu proračuna sorazmerno znižane ocene pričakovanega nominalnega obsega vseh kategorij davčnih in nedavčnih prihodkov, ustrezno znižane pa so tudi ocene pričakovanih kapitalskih prihodkov.

Ocene realne rasti posameznih kategorij proračunskih prihodkov pa v dopolnjenem predlogu proračuna niso spremenjene in upoštevajo v Proračunskem memorandumu predvidena realna gibanja osnovnih makroekonomskih agregatov za leto 2005. Dopolnjen predlog proračuna za leto 2005 upošteva predvideno 3,7 odstotno realno rast BDP, 5,8 odstotno realno rast izvoza in 6,6 odstotno realno rast uvoza blaga in storitev, 3,3 odstotno realno rast domače končne potrošnje, 3,5 odstotno realno rast zasebne potrošnje in 6,5 odstotno realno rast investicij v osnovna sredstva. Ob nižji nominalni rasti celotnih prihodkov (nominalna rast vseh proračunskih prihodkov za leto 2005 se znižuje s prvotnih 5,3 odstotkov na 4,1 odstotek) ostaja predvidena realna rast proračunskih prihodkov v letu 2005 nespremenjena v primerjavi s prvotnim predlogom proračuna (1,0 odstotek).

V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2005 vlada predvideva da bo s 1.1.2005 ukinjen poseben davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Vzrok predlagane ukinitve tega davka je v prenehanju obstajanja ekonomskih razlogov uvedbe tega davka (davek je bil uveden 1.1.1998), kar je razvidno iz sorazmerno nizkih prihodkov tega davka v zadnjih dveh letih. Ukinitev posebnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic vlada predlaga tudi v povezavi z monetarno politiko ob vstopu Republike Slovenije v ERM 2.

ODHODKI
Na strani odhodkov so v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2005 za 1,2 odstotka zmanjšani vsi tisti odhodki, ki niso namensko pogojeni s posamezno vrsto prihodkov. Odhodki, ki se niso znižali, so donacije, vsi odhodki, ki so vezani na prilive EU sredstev, sredstva lastne dejavnosti, sredstva lastne udeležbe ter drugi namenski odhodki.

Znižal se je tudi transfer Slovenije v EU proračun, saj bodo imele zaradi predvidene nižje inflacije vse komponente oblikovanja in porabe bruto domačega proizvoda nominalno nižjo rast. Odhodki, ki so vezani na EU sredstva, niso znižani, ker je višina izpogajanih sredstev v evrih in ima vpliv na višino sredstev samo evropska inflacija in tečaj evra.

V predlogu državnega proračuna za leto 2005 so bila načrtovana sredstva za usklajevanje plač skladno z dogovorom za leti 2004 in 2005, ki so ga sklenili vlada in sindikati javnega sektorja v mesecu juliju 2003. Skladno z dogovorom znaša osnova za usklajevanje osnovnih plač v javnem sektorju za leto 2005 3,04 odstotka in temelji na dveh stopnjah rasti, predvidenih za leto 2005 in sicer: 4,0 odstotni rasti cen življenjskih potrebščin brez alkoholnih pijač in tobaka v Sloveniji in 2,0 odstotni rasti cen življenjskih potrebščin na območju Evropske unije. Pri izračunu višine uskladitve v letu 2005 se upošteva 52 odstotna rast cen življenjskih potrebščin brez alkoholnih pijač in tobaka v Sloveniji ter 48 odstotna rast cen življenjskih potrebščin na območju Evropske unije. Predviden je tudi način korekcije dogovorjenega usklajevanja plač v primeru, da bodo dejanske stopnje rasti različne od načrtovanih in, če bo načrtovana rast cen v letu 2005 različna od predvidene v dogovoru.

Zaradi nižje ciljne inflacije v letu 2004 in 2005 od načrtovane ob pripravi proračuna 2005, se z dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2005 načrtovani odhodki za plače državnih organov, kot tudi transferov za pokrivanje plač v javnih zavodih, ustrezno znižujejo.

Vsi drugi ekonomski nameni proračunskih odhodkov se nominalno znižujejo sorazmerno z nižjo inflacijo, vendar njihova realna vrednost ostaja nespremenjena. Tako se znižujejo izdatki za blago in storitve, saj bo predvidena rast cen blaga in storitev nižja od prvotno načrtovane v predlogu proračuna. Razlog, da se izdatki za blago in storitve znižujejo le za 1,1 odstotek je v dejstvu, da so namenski odhodki izločeni in se ne zmanjšujejo.

Enako velja za odhodke, ki so namenjeni nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Ker se nižajo samo nenamenske postavke, ki ne vključujejo sredstev EU proračuna, je skupno znižanje odhodkov na tem ekonomskem namenu 0,9 odstotka. Pri investicijskih transferih je v dopolnjenem predlogu proračuna vključenih tudi nekaj strukturnih sprememb, ki v končnem rezultatu pomenijo večanje investicijskih transferov.

Odhodki, namenjeni plačilu domačih in tujih obresti se znižujejo, ker se ob nižji inflaciji predvideva tudi ustrezno znižanje obrestnih mer.

Zaradi nižje pričakovane rasti cen v letu 2005, se bodo skladno z določbo Zakona o izvrševanju proračuna o načinu usklajevanja socialnih transferov le-ti uskladili na nižjo nominalno raven, vendar pa to ne pomeni realno manj socialnih pravic.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI