Ministri in ostali predstavniki držav pristopnic na delovnem srečanju

Finančni ministri osmih držav pristopnic (Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške in Slovenije)1 so se 4. in 5. septembra 2003 v okviru rednih izmenjav mnenj srečali na Bledu. Razpravljali so o vplivu članstva v Evropski uniji na nacionalne proračune, naslednji finančni perspektivi EU proračuna (2007-2013), strukturnih reformah in strategijah menjalnih tečajev pred članstvom v ERM2.

Ministri so soglašali, da obseg neto prilivov iz EU v države pristopnice, ki naj bi bil po pričakovanjih pozitiven, s seboj prinaša določene negotovosti in potencialno negativne posledice na nacionalne proračune. Med faktorji, ki bodo vplivali na neto proračunsko pozicijo posamezne državne pristopnice, so bili omenjeni kriteriji za črpanje sredstev iz EU in nejasnosti okrog dejanskega leta priliva (npr. vzpostavitev schengenske meje).

Ministri so predstavili svoje strategije menjalnih tečajev pred vstopom v ERM2. Strinjali so se, da imata fiskalna in strukturna politika ključno vlogo pri podpori strategij menjalnih tečajev v obdobju do ERM2 in znotraj ERM2. Zaradi tega so izjemno pomembna prizadevanja za fiskalno konsolidacijo, ki bo konsistentna z maastrichtskimi kriteriji v obdobju ERM2. Pri tem je izjemno pomembna dolgoročna vzdržnost javnih financ. Ministri so se strinjali, da bi se države morale vključiti v ERM2 takoj, ko bodo za to pripravljene, obdobje v ERM2 pred uvedbo evra pa bo moralo biti čim krajše.

V okviru razprave o maastrichtskih kriterijih so ministri ocenili, da bi bilo potrebno kot referenčno upoštevati povprečno evropsko inflacijo in ne povprečje inflacije treh držav z najnižjimi stopnjami.

Ministri so ocenili, da je potrebno jasneje definirati vključitev stroškov pokojninske reforma pri oceni maastrichtskega fiskalnega kriterija. Dodatna pojasnila so potrebna tudi pri določitvi širine pasu nihanja menjalnih tečajev po vstopu v ERM2.

Ministri so izmenjali izkušnje pri uvajanju proračunskih in strukturnih reform. Soglašali so, da je nadaljevanje s procesom reform ključno za nemoten prehod v ERM2, uvedbo evra in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Strukturne reforme pozitivno vplivajo na dolgoročno gospodarsko rast držav pristopnic.

Finančni minister Dušan Mramor je v družbi ostalih finančnih ministrov predstavil rezultate srečanja.

Ministri ocenjujejo, da mora biti obseg proračuna EU v naslednji finančni prespektivi ohranjen na sedanjem nivoju (1,24 % BND), in da dodatne obveznosti niso sprejemljive. Ni potrebe po uvajanju dodatnih davkov kot lastnih virov EU proračuna. Ministri so izpostavili, da mora sedanji sistem lastnih virov postati bolj transparenten in enostaven. Prispevki posamezne države bi morali obdržati njeno sposobnost plačevanja le-teh. Pri naslednji finančni perspektivi mora biti zagotovljena enakopravna obravnava vseh držav, zato bi moralo biti ustrezno obravnavano vprašanje britanskega popravka.

Ministri so sprejeli skupno pozicijo, da bi v naslednjem finančnem ciklu odhodki proračuna EU morali odražati prioritete Lizbonske agende, podporo gospodarski rasti in večji koheziji.

Strinjali so se, da bi moralo biti vzrževanje schengenske meje financirano iz proračuna EU po enotnih kriterijih. Posebna pozornost in podpora bi morala biti posvečena tudi državam in regijam, ki mejijo na razširjeno Evropsko unijo. Administrativni postopki morajo biti poenostavljeni na način, ki bo omogočal in zagotavljal pravočasno črpanje razpoložljivih sredstev v celoti.

Ministri so tudi omenili, da bi države v prihodnjih širitvah EU morale biti vstopiti pod enakimi finančnimi pogoji kot države v zadnji širitvi. Prav tako so ministri mnenja, da bi nove države članice morale biti kompenzirane zaradi neenakopravne obravnave na področju skupne kmetijske politike.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI

1: Češko je zastopal namestnik finančnega ministra, Estonijo pa svetovalec finančnega ministra, prvi finančni minister Estonije po razpadu Sovjetske zveze. Latvija in Litva sta svojo odsotnost opravičili.