Vsebina
	>	Novosti, ki jih prinašata ZJN-2 in ZJNVETPS
	>	Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja
	>	Objavljanje v postopkih javnega naročanja
	>	Uporaba postopkov javnega naročanja
		-	Postopek zbiranja ponudb
		-	Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi
		-	Ostali postopki
	>	Faze postopkov javnega naročanja
	>	Preverjanje osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika - plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost
	>	Elektronsko javno naročanje
	>	Vprašanja in odgovori

Novosti, ki jih prinašata ZJN-2 in ZJNVETPS

Zakona o javnem naročanju, tako »klasični« Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) kot »sektorski« Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), sta začela veljati 23. 12. 2006, uporabljati pa se bosta začela 7. 1. 2007.

 Nekaj poudarkov :

• Obvestilo naročnikom – nove mejne vrednosti
• Do 7. 1. 2007 začeti postopki se izvedejo po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS 36/04; v nadaljnjem besedilu ZJN-1).
• Naročnik začne postopek po ZJN-2 na podlagi sklepa.
• Postopek s pogajanji po predhodni objavi lahko naročnik uporabi v vseh primerih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od EU mejnih vrednosti (prvi odstavek 12. člena ZJN-2).
• Naročnik mora glede postopka s pogajanji iz 2. do 5. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 in 2. do 13. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS predhodno obvestiti MF.
• Naročnik mora utemeljiti uporabo postopka s pogajanji iz 2. in 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 in postopka s pogajanji iz 3. in 4. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS.
• Glede postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti velja, da ni več priznavanja sposobnosti za daljše obdobje. Ta postopek se razlikuje od odprtega postopka le po tem, da naročnik ločeno izvede predkvalifikacije in izbiro najugodnejše ponudbe.
• Med splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, so uvrščena tudi t. i. »in house naročila« iz 8. točke prvega odstavka 17. člena ZJN-2 in 6. točke prvega odstavka 19. člena ZJNVETPS.
• Zakona uvajata elektronsko naročanje z elektronsko dražbo, ki je predvideno za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. Gre v glavnem za primere naročil blaga, gradenj in storitev, ki se ponavljajo.
• Ponudniki imajo možnost dopolniti ponudbo glede elementov, ki ne vplivajo na razvrstitev prejetih ponudb (npr. ponudnika se izloči, ker ni registriran za dejavnost s področja predmeta naročila in ne zato, ker svoji ponudbi ni priložil dokazila o registraciji).

Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja

• Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja poteka po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja.
• V Uradnem listu RS št. 53/2007 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-E), ki je začel veljati z 16.6.2007.  Bistvene novosti, ki jih prinaša ZRPJN-E so:
  1. odprava suspenzivnosti (Ne glede na vložen zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje z izvedbo postopka javnega naročanja, ne sme pa skleniti pogodbe.),
  2. določitev roka, v katerem je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo,
  3. povišanje taks za postopek revizije,
  4. povračilo stroškov (Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo).

Objavljanje v postopkih javnega naročanja

• Dne 26. 6. 2007 je bil vzpostavljen PORTAL JAVNIH NAROČIL, ki je dostopen na  spletni strani: www.enarocanje.si
• Predmet objav na portalu javnih naročil so vse objave, navedene v prvem odstavku 57. člena in prvem in drugem odstavku 99. člena ZJN-2 in prvem odstavku 57. člena in prvem in drugem odstavku 99. člena ZJNVETPS.
• Poleg navedenega so predmet objav na ali preko portala tudi:
  1. razpisna dokumentacija vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami skladno določbi 72. člena ZJN-2 in 75. člena ZJNVETPS,
  2. dodatna pojasnila razpisne dokumentacije skladno določbi 81. člena ZJN-2 in 76. člena ZJNVETPS.
• Na portalu se objavijo tudi vse objave oziroma informacije povezane s postopki javnega naročanja, ki potekajo še ZJN-1.
• Za javna naročila pod evropskimi mejnimi vrednostmi  se za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi uporabljajo obrazci z vsemi vsebinami določb 61. in 63. člena ZJN-2 in 62. in 64. člena ZJNVETPS.
• Uradni list RS d.o.o. mora zagotoviti objavo posamezne objave naslednji delovni dan od prejema le-te, če jo je sprejel v poslovnem času, ki traja od ponedeljka do petka, med 7. in 15. uro.
• Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti (59. člen ZJN-2 in 60. člen ZJNVETPS).

Uporaba postopkov javnega naročanja

 Določbe ZJN-2 se ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 10.000 eurov brez DDV, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV. Naročniki so glede teh naročil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Določbe ZJNVETPS se ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV. Naročniki so glede teh naročil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. 

I. Postopek zbiranja ponudb

Naročnik izvede javno naročanje po postopku zbiranja ponudb, če je vrednost predmeta javnega naročila:

• v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000 eurov in nižja od 40.000 eurov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma  enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS) in
• v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 160.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS).

Naročnik mora pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.  

 II. Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi

Naročnik lahko izvede javno naročanja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, če je vrednost predmeta javnega naročila:

• v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 137.000 eurov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 160.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS) in
• v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma enaka ali višja od 160.000 eurov in nižja od 844.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS).

Naročnik lahko v navedenih primerih izvede javno naročanje tudi po kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke 24. člena ZJN-2 oziroma po katerem koli drugem postopku iz 1. do 4. točke 32. člena ZJNVETPS.
Načini, na katere lahko naročnik izvede postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi so opredeljeni v 30. členu ZJN-2 IN 36. členu ZJNVETPS.

 III. Ostali postopki

Naročnik izvede javno naročanje po postopkih iz 1. do 5. točke 24. člena ZJN-2 oziroma po postopkih iz 1. do 4. točke 32. člena ZJNVETPS, če je vrednost predmeta javnega naročila:

• v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 137.000 eurov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma enaka ali višja od 422.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS) in
• v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov na klasičnem področju (ZJN-2) oziroma enaka ali višja od 844.000 eurov na področju sektorjev (ZJNVETPS).

Faze postopkov javnega naročanja

Postopek javnega naročanja po ZJN-2 poteka po naslednjih fazah, razen če zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:

1. predhodno informativno obvestilo, če je to primerno (le v primeru, ko pri  javnem naročanju namerava skrajšati roke za prejem ponudb – 60. člen ZJN-2)
2. sklep o začetku postopka,
3. priprava razpisne dokumentacije,
4. objava obvestila o javnem naročilu,
5. predložitev in odpiranje ponudb,
6. pregled in ocenjevanje ponudb,
7. odločitev o oddaji javnega naročila,
8. objava obvestila o oddaji javnega naročila.

Postopek javnega naročanja po ZJNVETPS poteka po naslednjih fazah, razen če zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:

1. periodično informativno obvestilo, če je to primerno,
2. priprava razpisne dokumentacije,
3. objava obvestila o javnem naročilu,
4. predložitev in odpiranje ponudb,
5. pregled in ocenjevanje ponudb,
6. odločitev o oddaji javnega naročila,
7. objava obvestila o oddaji javnega naročila.

Preverjanje osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika -  plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost

V skladu z prvim odstavkom 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128706 in 16/08; v nadaljevanju ZJN-2) mora naročnik najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila preveriti resničnost navedb kandidata ali ponudnika v izjavah in predložena dokazila.

V skladu z e. oz. f. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 lahko naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izloči kandidata ali ponudnika, če le-ta v državi, kjer ima sedež, ali v državi naročnika ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov ali prispevkov za socialno varnost. Za namen preveritve izjav kandidata oz. ponudnika, lahko naročnik na podlagi pisnega pooblastila ponudnika od davčnega organa zahteva več podatkov, ki so povezani s ponudnikovim izpolnjevanjem zgoraj navedenih obveznosti. Podatki (eden ali več), ki jih naročnik lahko zahteva od davčnega organa so:

• podatek o višini obveznih dajatev, ki jim je potekel rok plačila, in so v uradnih evidencah evidentirane, po stanju na dan prejema zahtevka;
• v okviru prejšnje alinee, ločeno podatek o višini dajatev, v zvezi s katerimi je odložen začetek davčne izvršbe, ali pa je začeta davčna izvršba zadržana;
• podatek o višini obveznih dajatev, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka, oziroma še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti;
• podatek o višini naknadno odmerjenih obveznih dajatev, iz odločb, ki so bile v postopku davčnega nadzora ponudniku (ali njegovemu pravnemu predniku) izdane v zadnjih petih letih pred prejemom zahtevka (če odločba še ni pravnomočna, se navede tudi v kateri fazi odločanja je zadeva);
• druge podatke iz uradnih evidenc davčnega organa, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti v zvezi s plačili obveznih dajatev (podatek o tem, ali je pri ponudniku v teku postopek davčnega inšpekcijskega nadzora; podatek o tem, ali je bila ponudniku v obdobju dveh let pred prejemom zahtevka pravnomočno izrečena globa).

Ker gre za podatke, ki so davčna tajnost, bo davčni organ naročniku lahko posredoval zahtevane podatke le v primeru, da bo naročnik razpolagal s pisnim soglasjem kandidata oz. ponudnika, da lahko zanj pridobi podatke od davčnega organa. Ponudnik poda pisno soglasje na vlogi za pridobivanje podatkov.  Pisno soglasje ponudnika mora zagotoviti naročnik.

Elektronsko javno naročanje

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., je v skladu s 67.a členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) in 67.a členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) vzpostavilo sistem, ki omogoča elektronsko javno naročanje.

Z vzpostavitvijo sistema e-naročanje lahko naročniki javna naročila v celoti izvedejo v elektronski obliki. Ker sistem omogoča, da tudi ponudniki pripravijo in oddajo ponudbo v elektronski obliki, je celoten postopek zaščiten z visoko stopnjo varnosti, ki zagotavlja anonimnost ponudnikov in onemogoča nezakonito pridobivanje informacij in nepooblaščeno poseganje v posredovane ponudbe pred predpisanim rokom. Pomemben element rešitve je tudi večja transparentnosti postopkov javnega naročanja, saj sistem omogoča javno spremljanje odpiranja ponudb preko svetovnega spleta ter onemogoča naknadno spreminjanje oziroma prilagajanje ponudb po zakonsko dopustnem roku in dvome v pravilnost izvedbe postopka. Poleg navedenega ima sistem tudi druge funkcionalne prednosti, ki tako naročniku kot ponudniku pomagajo pri učinkoviti izvedbi postopka javnega naročanja in zmanjšujejo administrativne ovire.

Za pravilno uporabo vzpostavljenega sistema je potrebno tako znanje s področja javnih naročil kot dobro poznavanje aplikacij. Zato je Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ki je sistem e-naročanja vzpostavilo, v novembru in decembru 2008 ter januarju 2009 za uporabnike organiziralo izobraževanje. Na dvodnevnih delavnicah se bodo udeleženci seznanili z osnovnimi principi delovanja aplikacij in varnostnimi zahtevami, ki jih morajo pri svojem delu spoštovati, ter se s pomočjo simuliranega postopka javnega naročanja usposobili za uporabo aplikacije.

Delavnice bodo potekale v skupinah po 12 oseb, kotizacija za posameznega udeleženca pa znaša 260 EUR brez DDV-ja.

Program, termini izobraževanj in prijavnica

Za več informacij in rezervacijo ter prijavo na izbran termin se obrnite na Javno podjetje  Uradni list Republike Slovenije, d.o.o.

Kontakt: gospa Ana Wagner
telefon: 01 / 2001-856 ali
elektronska pošta: ana.wagner@uradni-list.si.

Vprašanja in odgovori

STATUSNO PARTNERSTVO OBČINE

Vprašanje:
Ali občina lahko soustanovi gospodarsko družbo v statusni obliki d.o.o. z zasebnim gospodarskim subjektom, brez uporabe določil zakona o javno-zasebnem partnerstvu?

Odgovor:
Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje smo prvenstveno upoštevali naloge, ki sodijo v pristojnost lokalne skupnosti in namen ustanovitve mešane gospodarske družbe. Menimo, da je občina osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise na področjih, ki so ji dodeljena. Prav tako menimo, da so naloge, ki so v izvirni pristojnosti obline tiste, ki jih občine določijo s statutom in drugimi akti in predstavljajo tipično vsebino lokalne samouprave ter da je lokalna samouprava pravica in sposobnost lokalnih oblasti, da na podlagi zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v lastni pristojnosti in v interesu lokalnega prebivalstva. Na podlagi navedenega nam ni težko ugotoviti, da naj bi občina, kot oseba javnega prava, zasledovala interes lokalnega prebivalstva ter da interes lokalnega prebivalstva za občino prestavlja javni interes.

Določbe Zakona o javno zasebnem partnerstvu so obvezujoče za razmerja zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Občina lahko soustanovi gospodarsko družbo v statusni obliki d.o.o. z zasebnim gospodarskim subjektom, brez uporabe zakona o javno zasebnem partnerstvu v kolikor meni, da ni vezana na opravljanje dejavnosti in nalog, ki so v javnem interesu in v kolikor je njen cilj pridobivanje dobička. Pri tem pa mora občina upoštevati ostale javnofinančne predpise, zlasti s področja javnih financ, razpolaganj s stvarnim premoženjem ter državnih pomoči.