|
Države članice EU, ki
niso uvedle evra, morajo obravnavati svojo
politiko deviznega tečaja kot zadevo skupnega
interesa. Hkrati za razliko od nekaterih
»starih« držav članic (Velika Britanija,
Danska, Švedska) Slovenija po vstopu v
EU nima proste izbire, ali prevzeti evro
ali ne. Skladno z Aktom o pristopu Slovenija
mora prevzeti evro kot svojo valuto takoj,
ko za to izpolnjuje pogoje. Na tej osnovi
sta Vlada RS in Banka Slovenije že v letu
2003 podlagi širše ekonomske analize ocenili,
da je smotrno evro prevzeti čimprej. Da
bi to Sloveniji uspelo, mora država izpolniti
določene kriterije – to so tako imenovani
konvergenčni (oz. maastrichtski) kriteriji.
Ti obsegajo:
- Stabilnost cen: Stopnja inflacije
ne sme za več kot 1,5 odstotne točke
presegati povprečja stopnje inflacije
treh držav članic EU z najboljšo stabilnostjo
cen.
- Nizke stopnje obrestnih mer:
Dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati
povprečja obrestnih mer treh držav članic
z najnižjo stopnjo inflacije za več kot
2 odstotni točki.
- Javnofinančna kriterija: Javnofinančni
primanjkljaj ne sme presegati 3% BDP,
javni dolg pa ne sme presegati 60% BDP,
razen če se to razmerje zadostno zmanjšuje
in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno
vrednost.
- Stabilnost deviznega tečaja:
Od države se pričakuje, da vsaj dve leti
od vstopa v mehanizem deviznih tečajev
(ERM 2) njen tečaj niha okoli centralne
paritete zgolj v ozkem pasu.
Za prevzem evra je torej
potrebno predhodno sodelovanje v ERM 2
vsaj 2 leti.
|
