|
Sporočilo za javnost:
07.12.2006: Zaveza
Vlade z namenom zagotovitve nevtralnosti
prehoda na euro
Evro je skupna valuta Evropske unije,
ki jo je 1.januarja 2007 uvedla tudi Slovenija,
kot 13. država članica
EU.
Države članice, ki so evro že uvedle,
so to storile po enem samem, madridskem
scenariju, s prehodnim obdobjem. Ime madridski
je dobil po mestu, kjer je Evropski Svet
sprejel odločitev o njem. Prehodno obdobje
je tedaj narekovala zlasti okoliščina,
da je bil evro najprej uveden kot knjižni
denar in šele kasneje tudi v obliki bankovcev
in kovancev. Prehodno obdobje je datumsko
določalo čas za tiskanje evro bankovcev
in kovanje evro kovancev ter za logistične
priprave zamenjave gotovine. Začelo se
je 1.1.1999 in končalo 31.12.2001.
Sedaj se države članeice lahko odločajo
med več različnimi scenariji pri uvedbi
evra. Slovenija je izbrala scenarij takojšnje
uvedbe. Po
tem scenariju je prehodno obdobje trajalo
samo eno "logično sekundo".
Posledično sprejetje evra kot valute
zadevne države in uvedba evrp bankovcev
in evro kovancev po tem scenariju potekata
istočasno.
Pogoj, da lahko država
članica Evropske unije postane del evro
območja in uvede evro, je izpolnitev
t.i. konvergenčnih kriterijev. Kriteriji,
s katerimi se ocenjuje doseganje ekonomske
in pravne usklajenosti med državami članicami,
so bili določeni z Maastrichtsko pogodbo
leta 1992, zato jih pogosto imenujemo
tudi maastrichtski
kriteriji:
- nizka stopnja inflacije: stopnja
inflacije ne sme presegati povprečja
stopnje inflacije treh držav članic,
ki so dosegle najboljše rezultate glede
stabilnosti cen, za več kot 1,5 odstotnih
točk;
- nizka stopnja obrestnih mer:
dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati
povprečja obrestnih mer treh držav članic
z najnižjo stopnjo inflacije za več kot
2 odstotni točki;
- stabilni tečaji valut: spoštovanje
normalnih mej nihanja (+/-15%), predvidenih
z mehanizmom deviznih tečajev ERM II
(mehanizem deviznih tečajev, v nadaljevanju
ERM II), vsaj dve leti, brez devalvacije
valute;
- vzdržnost javnih financ:
- javno-finančni primanjkljaj ne sme
presegati 3% BDP, razen v primerih,
da je to razmerje znatno in neprestano
upadalo ter doseglo raven blizu referenčne
vrednosti, ali da je prekoračitev referenčne
vrednosti izjemna in začasna ter razmerje
ostaja blizu referenčne vrednosti;
- javni dolg ne sme presegati 60% BDP
razen, če se razmerje zadostno zmanjšuje
in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno
vrednost;
- združljivost nacionalne zakonodaje države
članice s Pogodbo o ustanovitvi Evropske
skupnosti (PES) ter Statutom Evropske
centralne banke (ECB) in Evropskega sistema
centralnih bank (ESCB).
|
