Skoči na vsebino

ZGODOVINA PALAČE ŽUPANČIČEVA 3

POLOŽAJ V PROSTORU (nova mestna četrt, izoblikovana konec 19. stoletja)

Palača je bila postavljena v predelu mesta, ki je bilo do tretje četrtine 19. stoletja stihijsko urejeno območje ob neposredni meji s takratnim mestnim središčem. Ta del je ob koncu 19. stoletja na novo regulirala in pozidala Kranjska stavbna družba, in sicer na podlagi osnutka regulacijskega načrta za zahodni del mesta iz leta 1876, ki ga je izdelal mestni inženir Anton Wagner, član Kranjske stavbne družbe. Zemljišče je razdelil s pravokotno ulično mrežo na stavbne bloke. Kranjska stavbna družba je do potresa leta 1895 že v večji meri pozidala svoja zemljišča z najemniškimi stanovanjskimi hišami v strnjenem zazidalnem sistemu; te hiše pa oklepajo notranje dvorišče.

 


Kranjska stavbna družba je tu opravila pionirsko delo v celostnem načrtovanju mesta, saj drevorede prvič uporabijo kot spremljavo in poudarek uličnemu prostoru znotraj grajenega mestnega predela.[1]

 

Izrez iz: Ciril Metod Koch, Načrt mesta Ljubljane, 191 Vir: Arhiv RS, AS 1068, Zbirka načrtov, 5/109

 

Izoblikovala se je nova mestna četrt, ki je že tedaj veljala za lepši predel Ljubljane. Odlikovala se je s kakovostno arhitekturo, ki je dajala okvir lepo urejenim in bogato zazelenelim širokim ulicam. »Skrbno zazidana, zelo zazelenela in nizka je velikopotezno plemenita z lepimi cestami, kot s Prešernovo, Tomšičevo in njenimi vzporednicami. Zaradi tega je še vedno privlačna za naše najbolj reprezentativne ustanove in je tudi potrebna skrbne nege v vsakem oziru, posebno pa v novih zazidavah.«[2]

 

 

*CANKARJEVA CESTA – poimenovanja skozi zgodovino

 

1876 – Franca Jožefa cesta


VIR: ZAL fototeka: G 2-001-004

1919 – Aleksandrova cesta


VIR: ZAL fototeka: A3-308-004

1941–1945 – Ulica 3. maja (italijanska okupacija)

1946 – Cankarjeva cesta

 

 

STAVBNO-ZGODOVINSKI PODATKI

Leto načrta: 1924

Leto zgraditve: 1924

Avtor načrta: Viljem Treo[3] (arhitekt)

Izvajalec: gradbeno podjetje ing. Dukić in drugi

Investitor: Trboveljska premogokopna družba[4]

Lastniki:

- prvotni: Trboveljska premogokopna družba

- današnji: Republika Slovenija; uporabnika:Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance

NAMEMBNOST

prvotna:poslovno stanovanjska

današnja: poslovna

 

 

 

 

Palača Trboveljske premogokopne družbe[5]

 

KULTURNOVARSTVENI STATUS

Palača Župančičeva 3 / Cankarjeva 14[6]v Ljubljani je registrirana nepremična stavbna dediščina. V register nepremične kulturne dediščine je vpisana kot: Ljubljana – Palača Župančičeva 3 (EŠD 22295).

Je sestavni del naselbinskega kulturnega spomenika Ljubljana – Cankarjeva cesta (EŠD 8803), razglašenega z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto. Stoji na območju večjega arheološkega spomenika Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana (EŠD 329), razglašenega z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 46/1990).

ARHITEKTURNE ZNAČILNOSTI

Palača je bila zgrajena po načrtu[7]Viljema Trea in v obliki črke L zamejuje vogal Župančičeve ulice in Cankarjeve ceste. Pozidava sledi zastavljeni obodni pozidavi kareja s konca 19. stoletja. Pri sami zasnovi stavbe se je arhitekt zgledoval po tradicionalnih tlorisih, značilnih za neohistorično arhitekturo. Gre za koridorski tip stavbe, kjer so glavni pisarniški prostori in dvorane razporejeni po zunanjem obodu stavbe, stopnišča s hodniki in pomožnimi prostori pa so nanizani vzdolž dvorišča.

 

Palača je združevala upravni in stanovanjski del, kar se jasno odraža tudi na njeni zunanjščini.

Fasade spodnjih etaž, namenjene pisarniškemu programu, so z močnim vencem ločene od stanovanjskega dela in zgolj geometrijsko členjene s fugami v praskanem ometu. Fasado višjih nadstropij poudarjajo balustradne ograje in mogočni jonski pilastri, ki povezujejo dve nadstropji. Izrazit strešni venec loči mansardno nadstropje. V nadstropjih so okenske odprtine ločene s slopi, čelo je stopničasto zaključeno.

 

     

Stavba v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (vir: ZVKDS, OE Ljubljana)

 

 

 

Stavba pred obnovo fasade (leta 2004)

 

 

 

     

Stavba po obnovi fasade (leta 2004)

 

 

Večjo pozornost je arhitekt namenil oblikovanju monumentalnega glavnega vhoda iz Župančičeve ulice, ki spominja na klasicističen portik. S portalom je naglasil tudi stranski vhod s Cankarjeve ceste.

 

    
Vhod v stavbo iz Župančičeve uliceVhod v stavbo s Cankarjeve ceste

 

Upravnemu delu so bili namenjeni pritličje ter prvo in drugo nadstropje, v višjih etažah pa so bila umeščena tako večsobna stanovanja, namenjena družinam, kot tudi manjša, kar lahko razberemo iz oznak na načrtih. V vogal traktov je umeščeno triramno stopnišče z dvigalnim jaškom v osrednjem delu. Tudi stranski stopnišči s polkrožnimi ramami v vogalih traktov sta bili že prvotno opremljeni z dvigali.

Glavni vhod v palačo je postavljen centralno v traktu vzdolž Župančičeve ulice in pelje v monumentalno preddverje, ki sega skozi dve etaži. Dvojni kanelirani stebri s kasetiranim stropom dajejo impozantnemu kamnitemu stopnišču, ki povezuje pritličje z nadstropjem, klasičen značaj.

 

 

    
Avla in stopnišče v stavbiVisoko pritličje

 

Tako stranski vhod s Cankarjeve ceste kot hodniki v upravnem delu stavbe so okrašeni s pilastri z jonskimi kapiteli, venci, štukaturami, prvinami, značilnimi za prestižno historicistično arhitekturo. Vpliv funkcionalizma pa se kaže zgolj v nekoliko poenostavljenih oblikah in reducirani uporabi okrasja. Vrata so klasična kasetirana, zanimiva pa je uporaba t. i. jajčnega friza, ki krasi vrata v reprezentančne prostore. V sobah in pisarniških prostorih so bila tla parketna, medtem ko so hodnike opremili s teracem. Delitev kasetiranih oken v osnovi na štiri kvadratna polja kaže na duh časa, v katerem je stavba nastala.

 

 

     
Okras na vhodnih vratih s Cankrajeve cesteDel vhodnih vrat

 

 

Stavba je imela v kleti centralno kurjavo. Stanovanja in pisarne so bili ogrevani s toplo vodo. Vsa stopnišča so bila opremljena z dvigali.

LASTNIŠTVO IN UPORABA STAVBE (od nastanka do danes)

KRONOLOGIJA:

1919: parcela – travnik

1919: lastninska pravica – Trboveljska premogokopna družba d.d.

1926: Palača Župančičeva 3

1945: lastninska pravica – Federativna ljudska republika Jugoslavija (na podlagi odločbe Mestne zaplembene komisije v Ljubljani[8])

1947: lastninska pravica – Splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS

1953: z nepremičnino upravlja Državni sekretariat za splošno upravo in proračun LRS

1979: imetnik pravice uporabe – Socialistična republika Slovenija

2005: lastniška pravica – Republika Slovenija

UPORABA POSLOVNIH PROSTOROV STAVBE NEKOČ

V tej stavbi so imeli v petdesetih, šestdesetih … letih prejšnjega stoletja svoje prostore:

-       Sekretariat Sveta za zdravstvo LRS

-       Sekretariat Sveta za socialno skrbstvo LRS

-       Državni sekretariat za finance LRS[9]

-       Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo

-       Sekretariat Sveta za kulturo in prosveto LRS

-       Sekretariat Sveta za šolstvo LRS

-       Zavod za proučevanje šolstva

-       Razmejitvena komisija z Italijo

-       Ciril Metodijsko društvo Slovenije

-       Sanitarni inšpektorat

-       Devizni inšpektorat

-       in drugi.

 

Stanovanja v palači so bila po drugi svetovni vojni preurejena za potrebe republiških upravnih organov. V petdesetih letih je v palači ostalo poleg hišniškega še 6 stanovanj, ki so bila v naslednjih desetletjih postopoma izpraznjena in obnovljena za poslovno uporabo[10].

KRATEK KRONOLOŠKI PREGLED OBNOVITVENIH POSEGOV V PALAČI

 Palača v svoji zgodovini ni bila podvržena večjim preureditvam. V večji meri so v njej potekala obnovitvena dela z manjšimi funkcionalnimi preureditvami, povezanimi s spremenjeno rabo prostorov.

 

1932: premestitev dimnika centralne kurjave

1937: prenova strehe

po 1945: prva večja preureditev notranjosti palače je bila domnevno izvedena v obdobju po 2. svetovni vojni, stanovanja v nadstropjih so bila postopoma spremenjena v poslovne prostore

1954: popravilo strehe

1956: obnova dvoriščne fasade

1979, 1980: prenova dela kleti in pritličja, preureditev pritličnih prostorov v severnem delu objekta Župančičeva 3 v prostore družbene prehrane

1980: gradnja dveh novih dvigal (prvotna dvigala so bila v vseh stopniščih odstranjena kmalu po drugi svetovni vojni in nadomeščena z novimi)

1998: obnova sejne sobe

2002: podstrešje – sprememba namembnosti

2004: fasada – obnova, sanacija; ureditev arhivskih prostorov; zamenjava okenskih kril in okvirjev; preureditev podstrešja v poslovne prostore (del podstrešja je bilo hišnikovo stanovanje), zamenjava stavbnega pohištva

2006: rekonstrukcija kuhinje in restavracije družbene prehrane v pritličju in kleti

2009: pleskanje pritličja (nekdanja vhodna veža), oprema vložišča

 

Viri in literatura:

  • Arhiv Ministrstva za finance – dokumentacija o stavbi Župančičeva 3
  • Arhiv Ministrstva za pravosodje – dokumentacija o stavbi Župančičeva 3
  • Arhiv Republike Slovenije, AS 2086, Uprava zgradb SRS
  • Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana
  • Zemljiška knjiga – historični zemljiškoknjižni izpisek za parcelo Župančičeva 3
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana – ZAL, Mesto Ljubljana, Registratura finančnega urada (Reg. VI), št. 34531 (3050)

 

 

 

Spletne strani:

 

http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=22295

http://sl.wikipedia.org/wiki/Viljem_Treo

http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24020

http://www.europeana.eu/portal/record/2026119/Partage_Plus_ProvidedCHO_eheritage_si__Urbanisti_ni_in_titut_Republike_Slovenije_SI_AN_ND_01626.html

http://www.eheritage.si/cont/Digital.aspx?ID=SI_AN_ND_01626_RWVQVLJYSQRQGYKQVJRJ

 

 

 

 


[1] Pergovnik, D. 1999. Vodnik po spomenikih; Drevoredi Kranjske stavbne družbe, Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za dediščino, stran 96.

[2] Valenčič, V. 1961/3. Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditve južne železnice do potresa l. 1895, Kronika, 9, str. 142, citat: iz E. R.: Razvoj moderne Ljubljane, Arhitekt 1960, št. 1, strani 3–7.

[3]Viljem Treo, slovenski gradbenik in podjetnik, * 2. avgust 1845, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 9. avgust 1926, Ljubljana, Kraljevina SHS.Več o arhitektu Viljemu Treu na http://sl.wikipedia.org/wiki/Viljem_Treo

[6] Prejšnja poimenovanja današnje Župančičeve ulice: 1892 – Gledališka ulica; 1910 – del ulice se poimenuje Anton Knezova ulica; 1923 – skupno ime Gledališka ulica; 1948 – Župančičeva ulica

Prejšnja poimenovanja današnje Cankarjeve ceste: 1876 – Franca Jožefa cesta; 1919 – Aleksandrova cesta; 1941–1945 (italijanska okupacija) – Ulica 3. maja; 1946 – Cankarjeva cesta

 

[7]Z žiga na načrtih razberemo: Arhitekt in gradbeni vodja upravnega in stanovanjskega poslopja Trboveljske premogokopne družbe, Viljem Treo, mestni stavbenik Ljubljana 

[8]Z odlokom AVNOJ-a iz leta 1944 o zaplembi imetja tujih državljanov je bil del imetja podjetja Energieversorgung Südsteiermark (ta je zajemal tudi TPD) zaplenjen, del pa nacionaliziran.

[9] Leta 1977 je bilo v takratnem Republiškem sekretariatu za finance zaposlenih 57 delavcev (31 v Davčni upravi in 26 v ostalem delu sekretariata). Vir: Arhiv RS

[10]V podpritličju in podstrešju stavbe je bilo prirejenih nekaj prostorov za stanovanja, ki jih je pretežno uporabljalo osebje hišne uprave. Plačevali so najemnino, ki je predstavljala redni dohodek uradov in ustanov republiškega proračuna, vendar stanovalci niso imeli vpliva na vzdrževanje celotne zgradbe. V uporabljenih dokumentih so omenjeni tudi tuji najemniki. Vir: Arhiv RS