Skoči na vsebino

SEKTOR ZA IZVRŠEVANJE TRANSAKCIJ IN ZA UPRAVLJANJE LIKVIDNOSTI

Stik

Naslov:Sektor za izvrševanje transakcij in za upravljanje likvidnosti

Beethovnova 11

1000 Ljubljana

Telefon:01/369 6440
Telefaks:01/369 6599
Vodja:mag. Maja Praprotnik Zupan

Predstavitev

Področje dela sektorja obsega: izvrševanje transakcij zadolževanja in upravljanja z dolgom državnega proračuna, upravljanje likvidnosti proračuna (klasična zakladniška funkcija), upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (EZR), kar je razširjena zakladniška funkcija, ki je ne zasledimo pri vseh državnih zakladnicah po svetu. Državna zakladnica upravlja s sredstvi na računih državnega proračuna ter posrednih proračunskih uporabnikov, sprejema vloge teh subjektov in jim zagotavlja možnost najemanja posojil.

 

Sektor za izvrševanje transakcij in za upravljanje likvidnosti sestavljajo poleg vodstva še 3 notranje organizacijske enote:

  • oddelek za izvrševanje transakcij z državnim dolgom,
  • oddelek za upravljanje sredstev sistema EZR države in
  • oddelek za upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna.

Oddelek za izvrševanje transakcij z državnim dolgom

Osnovna naloga oddelka za izvrševanje transakcij z državnim dolgom je zadolževanje za potrebe izvrševanja državnega proračuna, upravljanje z dolgom državnega proračuna, poročanje o stanju in strukturi državnega dolga domači javnosti, evropskim in mednarodnim institucijam ter agencijam za izdelavo kreditnega tveganja. Redno sodeluje z mednarodnimi agencijami pri pripravi njihovih ocen kreditnega tveganja za dolgoročno in kratkoročno zadolženost Republike Slovenije v domači in tuji valuti (»rating« agencije).

 

V skladu s 84. členom zakona o javnih financah se zadolževanje države v posameznem proračunskem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki ga sprejme vlada.

 

 

Temeljni strateški cilji, na izvrševanju katerih temeljijo transakcije, zajete v vsakoletnem programu financiranja, so:

  • zagotovitev financiranja izvrševanja proračuna,
  • minimiziranje stroška financiranja v dolgoročnem obdobju ob vzdržnem tveganju refinanciranja,
  • izvedba transakcij z uporabo tržnih metod,
  • minimiziranje izpostavljenosti tržnim tveganjem,
  • širitev investitorskega zaledja (institucionalno in geografsko) in zagotovitev stalnega, zanesljivega dostopa do virov financiranja,
  • razvoj sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev s ciljem učinkovitega oblikovanja  transparentne realne tržne cene državnih vrednostnih papirjev ter povečanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev,
  • oblikovanje krivulje donosnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev.

Zadolževanje in upravljanje z državnim dolgom izhaja iz strateških ciljev upravljanja z državnim dolgom, po katerih je potrebno uskladiti cilje dolgoročno čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja primerno raven tveganja refinanciranja dolga ter valutno in obrestno strukturo, ki zagotavlja čim manjšo izpostavljenost tečajnim, obrestnim in drugim tveganjem.

 

Vodilo vseh transakcij in ostalih aktivnosti sektorja, so načela transparentnosti, gospodarnosti in učinkovitosti.

Oddelek za upravljanje sredstev sistema EZR države

Področje upravljanja z denarnimi sredstvi sistema EZR države je skladno z Zakonom o javnih financah v pristojnosti ministrstva, pristojnega za finance, oziroma upravljavca sredstev sistema EZR države.

 

Oddelek za upravljanje sredstev sistema EZR države pripravlja sistemske rešitve s področja upravljanja denarnih sredstev sistema EZR države in občin, sodeluje pri pripravi pravnih podlag ter razvijanju in vzdrževanju informacijske podpore za upravljanje denarnih sredstev sistema EZR (aplikacija EZRLKV) in opravlja tekoče naloge upravljanja denarnih sredstev sistema EZR države. Proračunski uporabniki, vključeni v sistem EZR države, ki razpolagajo s prostimi denarnimi sredstvi na svojih podračunih, nalagajo v sistem EZR države presežke v obliki vlog. Proračunski uporabniki s primanjkljajem denarnih sredstev, pa lahko v sistemu EZR države prejmejo likvidnostna oziroma kratkoročna posojila. V primeru, da  ostajajo v sistemu EZR države presežki denarnih sredstev (vse likvidnostne potrebe proračunskih uporabnikov so pokrite), upravljavec sredstev sistema EZR države le te nalaga izven sistema v poslovne banke, hranilnice, Banko Slovenije in državne zakladnice držav EMU. Če likvidnostne potrebe proračunskih uporabnikov presegajo prosta denarna sredstva sistema EZR države, se primanjkljaji financirajo izven sistema tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države pri poslovnih bankah in hranilnicah najame likvidnostne kredite.

 

Za učinkovito in optimalno upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države je potreben pregled nad denarnimi tokovi vseh subjektov. Napoved denarnih tokov sistema EZR države se pripravi za vsaj leto v naprej, spremlja in analizira pa na dnevni ravni. Znotraj posameznega dneva se izvaja še tekoča spremljava pozicije EZR države, pregled nad izvršenimi denarnimi tokovi v breme in dobro, gibanjem stanja na EZR pri Banki Slovenije ter odstopanjem od planiranega. Na tej podlagi se sprejemajo odločitve o naložbah in zadolževanju izven sistema EZR države. Pri upravljanju likvidnosti sistema EZR države je ključnega pomena, da se vsem proračunskim uporabnikom zagotovi nemoteno plačevanje obveznosti s sredstvi na njihovih podračunih.

 

 

 

Oddelek za upravljanje sredstev sistema EZR države sodeluje tudi pri pojasnjevanju pravnih podlag proračunskim uporabnikom in občinam iz področja sistema EZR, izpeljavi postopkov za ukinitev EZR občin in njihova vključitev v sistem EZR države ter vključevanju proračunskih uporabnikov in občin v enotno upravljanje likvidnosti, pripravlja politiko obrestovanja za posle v sistemu EZR države, in opravlja ostale naloge upravljavca sredstev sistema EZR države.

Oddelek za upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna

Oddelek za upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna opravlja eno izmed temeljnih funkcij klasične državne zakladnice, to je zagotavljanje optimalne likvidnosti državnega proračuna, ki se odraža v finančnem ravnovesju državnega proračuna ob minimalnih možnih stroških. Delo v oddelku je sestavljeno iz dveh ključnih faz: načrtovanja in spremljanja denarnih tokov in upravljanja z likvidnostjo državnega proračuna.

 

Načrtovanje dinamike denarnih tokov se nanaša na dogajanje v prihodnosti, ki ga ni mogoče natančno in z gotovostjo napovedati, zato predstavlja zgolj podlago za sprejemanje ukrepov na področju upravljanja likvidnosti državnega proračuna. Spremljanje dinamike denarnih tokov pa izhaja iz dejanskih gibanj, na podlagi katerih se nato izvajajo postopki plasiranja morebitnih presežkov denarnih sredstev ali pa pokrivanja likvidnostnih primanjkljajev.