Skoči na vsebino

NOVICA

9. 11. 2017

Sprejeto na 155. seji vlade

Ljubljana, 9. november – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance poleg potrditve izhodišč za srečanje ministrice s komisarko Vestager in potrditve besedil predlogov zakonov o revidiranju in postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, med drugim državnemu zboru predlagala kandidata za nadzornika SDH ter potrdila nov predlog predstavnika za direktorja v EIB.

Vlada državnemu zboru za nadzornika SDH predlaga Janeza Vipotnika

Vlada je danes sklenila predlagati DZ, naj v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) za mandatno obdobje petih let imenuje Janeza Vipotnika.

Janez Vipotnik (1948) je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Med leti 1975-1978 je bil pripravnik, v letih 1978-1980 vodja izvoznega sektorja, v letih 1980-1984 finančni direktor, v letih 1984-1990 pa glavni direktor v podjetju Iskra Commerce. V letih 1990-1992 je bil predsednik Iskra Holdinga, v letih 1992-1996 je bil na položaju direktorja družbe Cranex v Švici, v letih 1996-2015 pa generalni direktor Mahle Letrika UK. Je v pokoju, pogodbeno pa še vedno sodeluje z družbo Letrika UK.

Novega člana nadzornega sveta SDH je bilo treba poiskati, ker je Barbara Smolnikar 21. junija letos zaradi osebnih okoliščin odstopila z mesta članice nadzornega sveta. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je zato v skladu z zakonom o SDH (ZSDH-1) imenovala strokovno komisijo za pripravo predloga članov nadzornega sveta SDH. V strokovno komisijo so bili imenovani:

-          dr. Danijela Brečko, strokovnjakinja s področja upravljanja s kadrovskimi viri,

-          dr. Borut Bratina, strokovnjak s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov,

-          dr. Marko Jaklič, strokovnjak s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov in

-          Andrej Verhovnik Marovšek, strokovnjak s področja upravljanja s kadrovskimi viri.

Strokovna komisija je 15. septembra 2017 na spletni strani ministrstva za finance objavila odprt javni poziv za člane nadzornega sveta SDH. Prejela je tri prijave, od teh dve nista zadostili zakonskim zahtevam, ki določajo pogoje in merila za člana nadzornega sveta SDH. Ker je sklep ministrice o imenovanju in nalogah strokovne komisije slednji nalagal, da ministrici predlaga tri kandidate, komisija zaradi nezadostnega števila ustreznih prijav ni mogla oblikovati seznama kandidatov. Komisija je svoje delo s tem končala.

Glede na majhno število prijavljenih kandidatov se je ministrica odločila, da novega postopka z imenovanjem strokovne komisije in pridobivanjem kandidatov na podlagi javnega poziva ne bo ponovila, ampak bo skladno s četrtim odstavkom 40. člena ZSDH-1 vladi predlagala kandidata, ki ga ni predlagala strokovna komisija. Omenjena zakonska določba v tem primeru predpisuje javno razkritje poteka nabora tega kandidata, kdo ga je povabil k sodelovanju in kako je bila zagotovljena skladnost z 39. členom ZSDH-1.

Nabor kandidata Janeza Vipotnika je potekal po predpisanem postopku iz tretjega odstavka 40. člena ZSDH-1, v katerem je ista strokovna komisija, imenovana s strani ministrice za finance, na podlagi predhodnega odprtega javnega, objavljenega 7. aprila 2017, ministrici podala soglasen predlog petih kandidatov za člane nadzornega sveta SDH. Ministrstvo je na podlagi predloga komisije vladi predlagalo kandidata Andreja Bertonclja in Igorja Kržana, ki ju je DZ na predlog vlade imenoval 20. junija 2017.

Med preostalimi kandidati, ki jih je strokovna komisija predlagala ministrici, je bil tudi Janez Vipotnik, za katerega je strokovna komisija ugotovila, da izpolnjuje osnovne pogoje, predpisane v ZSDH-1. Poleg tega je bil ocenjen v skladu s smernicami za delovanje strokovne komisije, in sicer glede na strokovno izobrazbo, strokovna znanja ter delovne in strokovne izkušnje. Z Janezom Vipotnikom je strokovna komisija opravila tudi razgovor in med drugim ugotovila, da pri njem »izstopajo dolgoletne mednarodne izkušnje z upravljanjem strateških naložb, delovanjem holdingov v mednarodnem okolju ter obvladovanjem in implementiranjem strategij«. Na osebnem razgovoru je bilo tudi ugotovljeno, da ni le strokovnjak za finance in korporativno upravljanje, kar je označil na obrazcu 1, ampak tudi strokovnjak za upravljanje obveznosti in premoženja. Strokovna komisija je od Janeza Vipotnika pridobila tudi potrdili o nekaznovanosti in da ni v kazenskem postopku.

Ministrica za finance je ob že navedeni ugotovitvi, da ji strokovna komisija zaradi premajhnega števila prijavljenih kandidatov ni mogla podati predloga kandidata za člana nadzornega sveta SDH, in ob dejstvu, da je potrebno zagotoviti novega člana nadzornega sveta SDH, utemeljeno presodila, da za kandidata predlaga Janeza Vipotnika, ki ga ji je strokovna komisija predlagala v preteklem postopku, izvedenim skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZSDH-1.

Ministrstvo za finance je od Janeza Vipotnika pridobilo soglasje za kandidaturo za člana nadzornega sveta SDH z izjavo, da njegova vloga iz aprilskega javnega poziva še vedno ustreza dejanskemu stanju in zahtevam iz septembrskega javnega poziva. Poleg tega je ministrstvo za finance pri ministrstvu za pravosodje in Okrožnem sodišču v Ljubljani znova preverilo njegovi potrdili o nekaznovanosti in da ni v kazenskem postopku ter ugotovilo, da se stanje v vmesnem obdobju ni spremenilo oz. da kandidat ni niti kaznovan niti v kazenskem postopku.

S predlogom ministrstva za finance je zagotovljena tudi skladnost s tretjim odstavkom 39. člena ZSDH-1, saj predlagani kandidat ustrezno dopolnjuje strokovno znanje in kompetence trenutnih članov nadzornega sveta SDH, kar je razvidno iz priloženega življenjepisa, dokazil, obrazcev iz odprtega javnega poziva ter lastne pisne utemeljitve kandidature.

 

Vlada na funkcijo direktorja v EIB predlagala novega predstavnika

Vlada se je seznanila z odstopom direktorja v Evropski investicijski banki in na to funkcijo predlagala Andreja Kavčiča. Na funkcijo njegovega namestnika je vlada predlagala Matejo Dolinar.

Slovenija je maja 2004, hkrati s članstvom v Evropski uniji, postala tudi članica Evropske investicijske banke. Kot članica in delničarka banke ima pravico in dolžnost imenovati in predlagati v imenovanje predstavnike v organih banke. Banko po statutu upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor. Svet direktorjev je pooblaščen za odločanje o dodeljevanju posojil in jamstev ter najemanju posojil, določa obrestne mere za posojila in provizije za jamstva, nadzoruje, da je banka pravilno vodena in zagotavlja skladnost poslovodenja banke z določbami statuta ter splošnih direktiv, ki jih sprejema svet guvernerjev. Svet direktorjev je nerezidenčni organ kar pomeni, da direktorji delo opravljajo izven sedeža banke, se pa udeležujejo zasedanj sveta direktorjev, ki praviloma potekajo desetkrat letno v Luxembourgu.

Države članice direktorje in namestnike direktorjev predlagajo v imenovanje, imenujejo pa jih guvernerji banke. Člani sveta direktorjev so neodvisni in odgovorni le banki. Delničarke imajo eno stalno mesto direktorja banke in eno ali več mest namestnikov direktorja. Manjše delničarke banke, združene v konstituence, imajo na razpolago manj mest namestnika direktorja kot je držav, zato za to mesto praviloma rotirajo. Tako Slovenija za mesto namestnika direktorja rotira s članicami konstituence, ki jo sestavljajo Bolgarija, Ciper, Češka, Hrvaška,  Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.

Skladno s konstituenčnim sporazumom je predstavnik Slovenije triletni mandat namestnika direktorja zasedel maja 2016. Zaradi odstopa Antona Ropa z mesta direktorja, je vlada na to funkcijo predlagala Andreja Kavčiča, vodjo sektorja za mednarodne finančne odnose na ministrstvu za finance. Andrej Kavčič trenutno zaseda mesto namestnika direktorja, zato vlada na njegovo izpraznjeno mesto namestnika predlaga Matejo Dolinar.

Andrej  Kavčič ima bogate izkušnje iz mednarodnih finančnih institucij, saj je bil med februarjem 2002 in junijem 2004 svetovalec izvršnega direktorja v Medameriški razvojni banki, med julijem 2009 in oktobrom 2014 pa svetovalec izvršnega direktorja v Skupini Svetovne banke. V obdobju april 2007 - junij 2009 je bil član sveta direktorjev Evropske investicije banke in sicer namestnik direktorja. Od maja 2016 je kot namestnik direktorja član sveta direktorjev EIB.

Mateja Dolinar ima dolgoletne izkušnje s koordinacijo in izvajanjem nacionalnih postopkov in postopkov EIB povezanih z najemom dolgoročnih kreditov za projekte v javnem in zasebnem sektorju. Več let je svetovalka članu sveta direktorjev EIB iz Slovenije. V letih 2016 in 2017 je kot zunanji ekspert pregledala in ovrednotila analize stroškov in koristi projektov, prijavljenih na centralizirana razpisa Evropske komisije.

 

Vlada odgovorila na pobudo poslanca glede ustavitve prodaje Mladinske knjige

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Primoža Hainza v zvezi z ustavitvijo prodaje Mladinske knjige. Vlada je ministrstvu za kulturo naložila, da v šestih mesecih v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi dopolni nacionalni program za kulturo s strategijo razvoja založništva in razvoja bralne kulture v Sloveniji.

Vlada v odgovoru na pobudo poslanca poudarja, da Strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je sprejel državni zbor in zavezuje SDH in KAD k izvajanju dolgoročnih ciljev Slovenije, Mladinske knjige ne opredeljuje kot kapitalsko naložbo države po zakonu o Slovenskem državnem holdingu in tako ta ni predmet strategije, ki takšne naložbe razvrsti med strateške, pomembne in portfeljske.

Strategija kapitalske naložbe države razvršča na podlagi vsebinskih kriterijev in kazalcev za razvrstitev naložb, ki temeljijo na utemeljenosti državnega lastništva v državah OECD in državnega lastništva v strateških razvojnih prioritetah Slovenije. Za pridobivanje novih kapitalskih naložb države strategija navaja, da morajo takšni postopki potekati pregledno in v skladu z vnaprej predpisanimi pravili. Tako morajo biti vsi posamezni postopki pridobivanja utemeljeni na podlagi vsebinskih kriterijev za strateške in pomembne naložbe in kazalcev kriterijev za razvrščanje kapitalskih naložb države, kot jih opredeljuje strategija. Mladinska knjiga glede na svoj trenutni status zasebne delniške družbe brez posebej opredeljene vloge njene dejavnosti v javnem interesu in temu ustrezne odgovornosti ne ustreza merilom iz strategije in je zato skladno s strategijo ni mogoče razglasiti za strateško naložbo.

Ker se vlada zaveda pomena založništva in s tem dostopnosti kvalitetne literature v slovenskem jeziku meni, da je potrebno pri presoji pomena Mladinske knjige upoštevati tudi Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, ki jo je potrdil državni zbor in v kateri je jasno zapisano, da bo država skrbela za knjigo tudi s podpiranjem zahtevnejše knjižne produkcije s področja leposlovja in humanistike, izpostavljala okoliščine za nastanek, razvoj in dostopnost kvalitetne knjižne produkcije bralcev na celotnem območju Slovenije. Tudi nov nacionalni program za kulturo 2018–2025, ki je v pripravi na ministrstvu za kulturo, knjigi daje izredno pomembno mesto v kulturi in družbi nasploh.

Zato je vlada danes ministrstvu za kulturo naložila, da v šestih mesecih v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi dopolni nacionalni program za kulturo s strategijo razvoja založništva in razvoja bralne kulture v Sloveniji. Tako pripravljena strategija in analiza stanja na področju založništva bodo predstavljale vhodne podatke za presojo strateškosti oziroma pomembnosti družbe Mladinska knjiga pri pripravi nove strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo ministrstvo za finance načrtuje v drugi polovici leta 2018. Ministrstvo za kulturo bo v predlogu nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 v sodelovanju z resorno pristojnimi ministrstvi določilo tudi strategijo na področju založništva in v njenem okviru na pregleden, nediskriminatoren in utemeljen način tudi mesto Mladinske knjige.

Ob tem vlada ob zavedanju pomena družbe za slovenski jezik in kulturo verjame, da bo DUTB družbo upravljal skladno s tem zavedanjem in izpolnjevanjem svojih nalog v okviru ZUKSB.

 

Vlada podala stališče na mnenja državnega sveta glede proračunov 2018 in 2019

Vlada je sprejela stališče do mnenj državnega sveta k predlogu sprememb proračuna za leto 2018 in k predlogu proračuna za leto 2019.

Državni svet je na svoji seji, 11. oktobra 2017, obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019. O vsakem predlogu je sprejel mnenje, ki ga je vlada prejela z dopisom državnega zbora s prošnjo, da do njega zavzame stališče.

Vlada se je v svojem stališču dala pojasnila na teme, ki jih je izpostavil državni svet: sredstva za izvajanje zakonskih obveznosti občin, osnovni razvojni dokument, ki bi določal prioritete razvoja Slovenije, spodbude za prijaznejše gospodarsko okolje, pravičnejša razporeditev davčnih bremen in sistematično vzpostavljanje zaupanja državljanov, aktivacija investicij v gradnjo šol, vrtcev ter za (energetsko) prenovo srednjih šol, izgradnja južnega dela tretje razvojne osi, presoja smotrnosti politike socialnih transferjev ter reševanje problematike informacijskih sistemov pri projektih črpanja evropskih sredstev.

 

Vlada odgovorila komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ

Vlada se je seznanila s sklepom komisije državnega zbora za nadzor javnih financ vezan na obravnavo točke suma pranja denarja v banki Nova KBM. Vlada je sprejela tudi odgovor na ta sklep komisije.

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je na 32. nujni seji, 6. oktobra 2017 ob obravnavni točke dnevnega reda suma pranja denarja v banki Nova KBM sprejela sklep, s katerim poziva vlado, da v okviru svojih pristojnosti okrepi aktivnosti za pregon bančnega kriminala. Vlada je v odgovor u komisijo seznanila o izvedenih in načrtovanih aktivnostih za pregon bančnega kriminala, ki sodijo v pristojnosti ministrstev za finance, notranje zadeve in pravosodje.

 

Vlada ne nasprotuje nadaljnji makrofinančni pomoči Gruziji

Vlada je danes sklenila, da ne nasprotuje predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta EU o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji in izplačilu posameznih obrokov, če bo Gruzija izpolnjevala pogoje gospodarske politike, ki bodo določeni v memorandumu o soglasju.

Gruzija se še vedno sooča s posledicami gospodarske krize v regiji, kar je z manjšim izvozom in nakazili prispevalo k razmeroma skromni rasti BDP. Lani je zrasel za 2,7 odstotka. Proračunski primanjkljaj Gruzije ostaja velik (4,1 odstotka BDP v letu 2016), delež javnega dolga v BDP pa se je s 35,6 odstotka leta 2014 povečal na 44,6 odstotka v letu 2016.

Gruzija in Mednarodni denarni sklad sta se aprila letos dogovorila o triletni (2017–2020) ureditvi v okviru instrumenta za povečanje financiranja (EFF), poleg tega je gruzijska vlada junija letos EU zaprosila za makrofinančno pomoč. Predlagani nov ukrep makrofinančne pomoči je tretji po vojaškem spopadu Gruzije z Rusijo avgusta 2008. To bo Gruziji pomagalo pokriti del potreb po zunanjem financiranju za obdobje 2017–2020, ki so ocenjene na 671 milijonov evrov. S tem ukrepom se bo zmanjšala kratkoročna ranljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom.

Evropska komisija predlaga, da se znesek pomoči zagotovi v obliki srednjeročnih posojil v višini do 35 milijonov evrov in nepovratnih sredstev v višini do deset milijonov evrov. To je upravičeno zaradi stopnje gospodarskega in socialnega razvoja Gruzije ter razmeroma visoke stopnje zadolženosti. Komisija glede na predlagani obseg ukrepa razmišlja, da bi se pomoč izplačala v dveh obrokih.

V skladu s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči bi bila izplačila odvisna od uspešnih pregledov v okviru programa Mednarodnega denarnega sklada in učinkovitega črpanja sredstev iz sklada. Poleg tega bi se Evropska komisija v imenu EU in gruzijski organi z memorandumom o soglasju poleg potrebne fiskalne konsolidacije dogovorili o posebnih sklopih ukrepov strukturnih reform.

 

Odnosi z javnostmi