Skoči na vsebino

NOVICA

9. 11. 2017

Ministrica za finance v petek na sestanek k evropski komisarki za konkurenco

Ljubljana, 9. november 2017 – Delegacija pod vodstvom ministrice za finance Mateje Vraničar Erman se bo v petek, 10. novembra 2017, v Bruslju znova srečala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Namen tokratnega sestanka je opraviti nadaljnjo razpravo o napredku pri iskanju možnih alternativnih rešitev glede uresničevanja zaveze o zmanjšanju kapitalskega deleža države v NLB. Ministrica bo sogovornico seznanila s stališčem vlade, da izpeljava prodajnega postopka NLB v trenutnih okoliščinah ni mogoča, ter predstavila predlog za spremenjeno alternativo prodajni zavezi.

Foto: STA

Predstavniki Evropske komisije so v dosedanjih pogovorih s predstavniki ministrstva za finance kot kompromisno rešitev ponudili dve možnosti, in sicer manjše znižanje deleža, ki ga mora država prodati do konca leta 2017, pri čemer je pomembno, da se prodajni začetek vsaj začne do konca leta. Preostali delež bi morala država prodati najkasneje do konca leta 2018. V zameno za znižanje prodajnega deleža v prvi tranši bi Evropska komisija določila dodatne kompenzacijske ukrepe. Kot drugo možnost pa so ponudili možnost prodaje dogovorjenega lastniškega deleža države v NLB (50 odstotkov) do konca leta 2017 z vključitvijo klavzule, ki prodajalcu (državi) pod določenimi pogoji daje pravico do prejema dodatne kompenzacije (t. i. earn-out klavzula). Izbrana rešitev bi lahko bila tudi kombinacija obeh možnosti.

 

Ministrica bo komisarko seznanila, da nobena od predlaganih rešitev za vlado ni sprejemljiva, saj ne zagotavlja uresničitve ključne usmeritve glede prodaje NLB, t. j. da se v čim večji meri povrnejo sredstva, ki jih je država vložila v njeno sanacijo. Pri tem je pomembno dejstvo, da Slovenija optimalne cene ne bi zmogla doseči zaradi dejavnika, ki ni povezan z razmerami na trgu. Rešitev, ki jo predlaga Evropska komisija, bi namreč pomenila prodajo deleža v NLB v okoliščinah, ko vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem še ni rešeno, kar predstavlja tveganje za oškodovanje davkoplačevalcev.

 

Ministrica bo komisarko tako obvestila, da po mnenju vlade izpeljava prodajne zaveze v trenutnih okoliščinah in pod trenutnimi pogoji ni mogoča.

 

Ministrica bo posledično na sestanku predlagala spremembo alternative prodajni zavezi, ki omogoča optimalno povrnitev vloženih sredstev slovenskih davkoplačevalcev in ohranitev NLB kot močne regionalne bančne skupine, hkrati pa ni v nasprotju s pravili EU glede državnih pomoči. Ta alternativa je po mnenju vlade možna in ustrezno nadomešča prodajno zavezo za NLB.

 

Gre za predlog, da se alternativa prodajni zavezi, to je odprodaja bančnih odvisnih družb NLB, nadomesti s kompenzacijskim ukrepom, na podlagi katerega bi NLB sredstva, ki ustrezajo 75 odstotkom knjigovodske vrednosti bančnih odvisnih družb NLB, namenila v t. i. Sklad skladov. Omenjeni sklad je bil sicer zamišljen kot sklad sredstev evropske kohezijske politike, ki so namenjena zagotavljanju povratnih sredstev v obliki dolgoročnih in mezzanin kreditov, garancij ali kapitalskih vložkov za spodbujanje rasti in razvoja slovenskega gospodarstva.

 

Slovenija bi se v skladu s predlaganim dodatnim kompenzacijskim ukrepom odpovedala dividendam v obdobju, ko bi banka nakazovala sredstva v Sklad skladov. Gre torej za ukrep, ki bi ustrezno naslovil situacijo, do katere je prišlo, ker prodajne zaveze, ki je zaveza Slovenije, in ne banke, ni mogoče uresničiti.

 

Glede kompenzacijskih ukrepov v smeri omejevanja izkrivljanja konkurence bo ministrica izhajala iz stališča, da bo banka omejena že s tem, ker ne bo mogla sodelovati kot finančni posrednik pri plasmaju sredstev Sklada skladov do končnih koristnikov.

 

Ministrica bo na srečanju znova poudarila tudi, da temeljni razlogi, ki so vodili k oblikovanju prodajne zaveze za NLB, to je problem korporativnega upravljanja, niso več podani (korporativno upravljanje banke je bistveno izboljšano, NLB je kot sistemska banka npr. pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke).

 

Če bi Evropska komisija pristala na omenjeno alternativo prodajni zavezi, bi morala na podlagi uradne zahteve vlade za odprtje zavez izdati spremenjeno odločbo o državni pomoči. S tem bi s 1. januarjem 2018 prenehale veljati zaveze iz osnovne odločbe Evropske komisije, kar bi pomenilo, da bi imela NLB po štirih letih spet možnost enakovrednega nastopanja na trgu. Prenehala bi veljati tudi osnovna prodajna zaveza, to je zmanjšanje deleža države na 25 odstotkov plus eno delnico, saj bi ta zaveza dobila omenjeno alternativo.

 

Odnosi z javnostmi