Skoči na vsebino

NOVICA

9. 11. 2017

Odziv ministrstva na jesensko napoved Evropske komisije gospodarskih gibanjih

Ljubljana, 9. november 2017 - Evropska komisija je danes objavila jesensko napoved gospodarskih gibanj za leto 2017. V primerjavi z jesensko napovedjo UMAR za leto 2017, na osnovi katere so bili pripravljeni proračunski dokumenti, Evropska komisija za obdobje 2017-2019 napoveduje nekoliko višjo rast BDP. Še zlasti za letos, ko naj bi ta znašala 4,7% (0,3 o.t. višje kot je Evropska komisija napovedovala spomladi 2017).

Foto: Bigstock

Evropska komisija ocenjuje, da je gospodarska rast široko osnovana, in da jo krepi predvsem domače povpraševanje, kar je napovedal tudi UMAR. Pomembna razlika v napovedih je, da napoved Evropske komisije v naslednjih dveh letih ne predvideva, da bo k rasti BDP prispeval tudi neto izvoz. Evropska komisija napoveduje nadaljevanje ugodnih razmer na trgu dela, enako kot je bilo pričakovano pri pripravi državnega proračuna, vendar pričakuje nekoliko večji padec stopnje brezposelnosti. Posledično v letu 2018 v primerjavi z letom 2017, ko ne napoveduje sprememb, predvideva povečanje sredstev za zaposlene. Inflacija naj bi v obdobju 2017-2019 ostala pod 2 %, kar je predvideno tudi v projekcijah državnega proračuna.

 

V zvezi z oceno stanja javnih financ Evropska komisija podobno kot ministrstvo za finance ocenjuje primanjkljaj leta 2017 v višini 0,8% BDP, medtem ko za leti 2018 in 2019 v primerjavi ocenami iz predlogov vladnih proračunskih dokumentov predvideva počasnejše zniževanje primanjkljajev. Po pričakovanjih Evropske komisije bodo saldo sektorja država leta 2018 v ravnotežju, po ocenah ministrstva za finance pa bo imel v letu 2018 sektor država presežek v višini 0,4% BDP. V letu 2019 Evropska komisija ocenjuje proračunski presežek v višini 0,4% BDP, medtem ko je napoved ministrstva za finance presežek v višini 0,8% BDP.

 

Pomembne razlike pri napovedih pa obstajajo v fiskalni naravnanosti, merjeni s strukturnim saldom. Medtem ko Evropska komisija pričakuje, da bo javnofinančni položaj med letoma 2016 in 2018 na splošno nespremenjen in da se bo rahlo izboljšal v letu 2019, vlada v svojem osnutku proračunskega načrta predvideva, da se bo strukturni saldo rahlo izboljšal v letu 2017, v letu 2018 pa pričakuje njegovo znatno izboljšanje. Ta razlika je v veliki meri posledica večjih razlik v ocenah proizvodne vrzeli, ter učinkov sprejetih strukturnih ukrepov. Evropska komisija že v letu 2017 ocenjuje veliko pozitivno proizvodno vrzel (v višini 1,8%) in močno povečanje v letu 2018 (v višini 1,5 o.t.) na raven 3,3% potencialnega BDP in nadaljnje povečanje na 3,9% potencialnega BDP v letu 2019. Posledično je izboljšanje proračunskega salda sektorja država v večji meri povezana s cikličnim izboljšanjem. Ocene Evropske komisije kažejo, da bo imela Slovenija v letu 2018 in 2019 največjo pozitivno proizvodno vrzel med državami EU. Ocena Evropske komisije o višini proizvodne vrzeli se sicer precej razlikuje od ocen ministrstva za finance in nakazuje, da se bo gospodarstvo v letih 2018 in 2019 že pregrevalo. Slovenija je v svojih proračunskih dokumentih  potrdila spoštovanje zastavljenih proračunskih ciljev in si prizadeva ohranjati preudarno politiko javnofinančnih izdatkov, ki bodo podkrepili prizadevanja za ohranjanje uravnotežene gospodarske rasti in za spoštovanje nacionalnih in EU fiskalnih pravil. V zvezi z javnim dolgom tudi Evropska komisija predvideva zmanjšanje dolga merjenega kot odstotek BDP. V primerjavi z vlado, ga Evropska komisija v letih 2017 in 2018 ocenjuje nekoliko nižje, leta 2019 pa nekoliko višje (in sicer 72% BDP v primerjavi z 70,9% BDP).

 

Odnosi z javnostmi