Skoči na vsebino

NOVICA

7. 11. 2017

Finančni ministri EU pregledali napredek pri vzpostavljanju t. i. črnega seznama nesodelujočih davčnih jurisdikcij

Bruselj, 7. november 2017 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju pregledali napredek pri vzpostavljanju skupnega seznama EU o tretjih državah, ki niso pripravljene sodelovati pri izmenjavi podatkov na davčnem področju. Predlog seznama z varovalnimi ukrepi bodo obravnavali decembra. Političnega dogovora o t. i. DDV e-paketu jim danes ni uspelo doseči.

Foto: MF, EU

EU želi tudi s t. i. črnim seznamom nesodelujočih držav na davčnem področju okrepiti boj proti davčnim goljufijam. Ministri bodo poglobljeno razpravo o poročilu delovne skupine opravili decembra, ko bodo obravnavali tudi predlog seznama z varovalnimi ukrepi. »Med ministri je zaznati veliko zaskrbljenost zaradi novih podatkov glede poslovanja z davčnimi oazami in s tem tudi pripravljenost na ukrepanje,« je dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

 

Koliko in katere države bi lahko uvrstili na seznam, še ni mogoče napovedovati. »Želim si enake obravnave vseh držav, predvsem pa, da bi ta aktivnost spodbudila države k vzpostavitvi poštenih davčnih praks in ustreznega administrativnega sodelovanja z drugimi davčnimi upravami, ker lahko samo tako omejimo možnosti za zlorabe davčnega sistema,« meni ministrica.

 

Ministrom danes ni uspelo doseči političnega dogovora o t. i. DDV e-paketu oz. paketu zakonodajnih predlogov Evropske komisije, katerih cilj je olajšati spletno poslovanje in prispevati k zmanjšanju goljufij na področju opravljanja storitev in prodaje blaga na daljavo. Predlogi so del strategije komisije za enotni digitalni trg.

 

Ministri upajo, da bo kompromis mogoče doseči decembra. Slovenija podpira kompromisni predlog estonskega predsedstva. »Ta paket je zelo pomemben za izboljšanje sistema pobiranja DDV pri elektronskem poslovanju in drugih oblikah nakupov na daljavo ter za uvoz blaga za zasebne potrebe. Prinaša novosti glede posodobitve nadzora, hkrati pa tudi prednosti za podjetja, predvsem mala in srednja, z vidika zmanjšanja njihovih administrativnih obveznosti,« je dejala ministrica.

 

Ministri so izmenjali tudi mnenja o paketu zakonodajnih predlogov, ki jih je Evropska komisija predlagala s ciljem krepitve evropskih organov za nadzor finančnega sistema. Komisija med drugim predlaga močnejšo koordinacijo nadzora po celotni EU, razširjeni neposredni nadzor nad kapitalskimi trgi bi dodelili Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, nadzorni organi pa bi odločali bolj neodvisno od nacionalnih interesov.

 

Slovenija pozdravlja predloge za odpravo pomanjkljivosti evropskega finančnega nadzora in povečanje njegove učinkovitosti, vendar meni, da je treba biti previden pri prenosu pristojnosti iz nacionalnih na evropske nadzorne organe. Menimo tudi, da ukrepi ne smejo dodatno finančno obremeniti nadzornih organov in tržnih udeležencev manjših članic. Ker je predlog v začetni fazi pogajanj, pričakujemo intenzivno delo na ravni delovne skupine.

 

Evropska komisija je ministre seznanila tudi s potekom pogajanj o predlogu direktive o okvirih preventivnega prestrukturiranja, ki je sicer v pristojnosti pravosodnih ministrov, vendar posredno posega tudi na področje dela finančnih ministrov. Ključni cilj predloga je zmanjšati najpomembnejše ovire za prost pretok kapitala, ki izhajajo iz razlik med okviri držav članic za prestrukturiranje in insolventnost, pripomogel pa naj bi tudi k razreševanju problematike slabih posojil v bančnem sektorju EU. Šlo bi za minimalno harmonizacijo, saj so razlike med pravnimi ureditvami članic na tem področju zelo velike.

 

Slovenija podpira cilje, ki jih predlog zasleduje, saj ima to področje močno evropsko razsežnost. Malo podjetij je namreč povsem nacionalnih. Z večjim zbliževanjem insolvenčnih postopkov in postopkov prestrukturiranja bi omogočili večjo pravno varnost za čezmejne vlagatelje in spodbudili pravočasno prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti.

 

Finančni ministri območja evra so se v ponedeljek najprej sestali v redni sestavi. Predsednica nadzornega odbora Evropske centralne banke Daniele Nouy in direktorica Enotnega odbora za reševanje Elke König sta jim predstavili aktualno dogajanje in izzive v bančnem sektorju, v okviru tematskih razprav za rast in delovna mesta so razpravljali o naložbah v človeški kapital (to razpravo bodo nadaljevali januarja), na kratko pa so se seznanili tudi z nedavnim obiskom institucij v Grčiji.

 

V drugem delu je potekalo razširjeno zasedanje evroskupine, ki so se ji pridružili ministri iz nečlanic območja evra. V okviru predpriprav na decembrski evrski vrh so razpravljali o dokončanju bančne unije in fiskalni politiki. Ministrica je ob tem znova opozorila na težave, ki jih pri izvajanju fiskalnih pravil zaznava Slovenija. »Predlagali smo natančen premislek o tem, kako bi lahko posodobili fiskalna pravila, da bi tudi rezultati teh pravil dali prave usmeritve za vodenje ekonomske politike držav članic,« je povedala.

 

Odnosi z javnostmi