Skoči na vsebino

NOVICA

26. 10. 2017

Ministrica Vraničar Ermanova in komisarka Vestagerjeva o možnih nadaljnjih korakih glede vprašanja spoštovanja zavez pri prodaji NLB

Bruselj, 26. oktober 2017 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager sta na današnjem sestanku v Bruslju pregledali možne ukrepe za spremembo zavez, ki jih je Evropski komisiji v zameno za državno pomoč NLB leta 2013 dala Slovenija, in ugotovili, v kateri smeri se bodo pogovori nadaljevali. Evropska komisija na splošen odlog prodaje NLB, za kar se zavzema vlada, ne pristaja, bi pa se bila pripravljena nadalje pogovarjati zlasti o možnosti, da bi ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih pristopili k t. i. pred-IPO postopku. Ministrstvo bo možne ukrepe predstavilo vladi za nadaljnje odločanje.

Foto: MF


Ministrica je na sestanku izhajala iz osnovnega stališča, da je treba za uspešno izvedbo prodajnega postopka NLB odpraviti ali vsaj minimizirati tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, saj znižanje kupnine zaradi tega tveganja za Slovenijo ni sprejemljivo. To bi namreč pomenilo, da zaradi zunanje objektivne okoliščine ni možno povrniti davkoplačevalskih sredstev, ki so bila vložena v sanacijo banke.

 

V preteklih tednih so na strokovni ravni med predstavniki ministrstva za finance in pristojnih služb Evropske komisije potekali pogovori glede možnih ukrepov. V Sloveniji obstaja širši politično-strokovni konsenz, da so možni predvsem diplomatski, politični in pravni ukrepi, ki bi prispevali k omejitvi oz. odpravi tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog. Predstavljali bi namreč vnovičen pritisk na Hrvaško, da spoštuje mednarodne pogodbe. Ker se vlada zaveda, da je za izvedbo omenjenih ukrepov in njihovo učinkovanje potreben določen čas, je ministrica na sestanku predlagala odlog prodaje deleža države v NLB (75 odstotkov minus ene delnice) za največ tri leta. To bi pomenilo, da bi s 1. januarjem 2018 prenehale veljati zaveze iz osnovne odločbe Evropske komisije, tako da bi imela NLB možnost enakovrednega nastopanja na trgu.

 

V zameno za to je ministrica izrazila pripravljenost dogovoriti nekatere dodatne kompenzacijske ukrepe. Ti bi omejili rast banke, a vseeno ne bi pomembneje vplivali na njeno poslovanje v t. i. podaljšanem obdobju, po drugi strani pa bi z vidika Evropske komisije predstavljali zadosten kompenzacijski ukrep, ki bi bil namenjen preprečevanju izkrivljanja konkurence zaradi dane državne pomoči. Dodatne kompenzacijske ukrepe bi uskladili na strokovni ravni med ministrstvom in komisijo, verjetno pa bi se lahko nanašali na področje korporativnega upravljanja in področij, ki jih je urejala že nedavno izdana spremenjena odločba Evropske komisije.

 

Za komisarko Vestagerjevo predlog za odlog prodaje niti ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih ni sprejemljiv. V direktoratu za konkurenco menijo, da lahko diplomatski, politični in pravni ukrepi, ki jih je predlagala Slovenija, potekajo vzporedno s prodajnim postopkom, vendar je po njihovem mnenju treba najti tudi ukrepe, ki bi bili vgrajeni v sam prodajni postopek. Predstavniki direktorata v minulih tednih in tudi komisarka danes so predlagali, naj se prodajni postopek izvede na način, da se v prodajni postopek vgradi enega od predlaganih t. i. earn-out mehanizmov.

 

Gre za ukrep, ki naj bi prodajalca zaščitil pred izgubo, ki bi mu potencialno nastala v primeru, da bi morebitni investitorji zahtevali nižjo prodajno ceno za delnico NLB zaradi trenutnega tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. V skladu s tem bi se v prodajni pogodbi določilo, da prodajalcu pripada dodatna kompenzacija (kupnina), če bi se v določenem roku po zaključku prodaje izkazalo, da je bila nižja kupnina zaradi upoštevanja tveganja neupravičena (če npr. v določenem obdobju na Hrvaškem ne bi bila izdana pravnomočna sodna odločba v škodo NLB iz naslova prenesenih deviznih vlog).

 

Ministrica je v pogovoru s komisarko ponovila stališče, ki ga je ministrstvo že večkrat sporočilo direktoratu za konkurenco, in sicer, da earn-out model v primeru NLB ni primeren. Na ministrstvu namreč ocenjujemo, da pomeni tak mehanizem dodaten pritisk na izhodiščno ceno, poleg tega pa prodajalec tveganja, na katerega je vezano naknadno izplačilo nadomestila, ne more nadzorovati, saj ne more vplivati na prakso hrvaških sodišč. To pomeni, da bi tudi v primeru uporabe earn-out mehanizma tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog pomembno vplivalo na prodajno ceno.

 

Ministrica je ponovila tudi stališče vlade, da ukrep jamstva, ki ga je predlagala komisija, oz. podoben instrument, ki bi kril banki škodo iz naslova sodnih odločb hrvaških sodišč, ni sprejemljiv.

 

Glede ponudbe komisije, da bi delež, ki bi ga morala Slovenija letos prodati, z najmanj 50 odstotkov simbolično znižali, je ministrica poudarila, da tudi takšen način prodaje tveganja iz naslova prenesenih deviznih vlog ne naslovi ustrezno in ne omogoči pravočasne izvedbe prodajne zaveze.

 

Ker glede izhodiščnega predloga slovenske strani za odlog prodaje na sestanku ni bilo zbližanja, je ministrica s komisarko opravila tudi razpravo glede nekaterih drugih možnih ukrepov. Ministrica je omenila možnost, da bi alternativo prodajni zavezi, to je prodajo določenih hčerinskih družb NLB, nadomestili z drugačnim kompenzacijskim ukrepom, ki bi ustrezal vrednosti kupnine, ki bi jo dosegli v primeru prodaje hčerinskih družb prek prodajnega zaupnika (upoštevajoč knjigovodsko vrednost hčerinskih družb). Pričakujemo, da bo ta predlog v prihodnjih dneh predmet podrobnejše razprave na delovni ravni.

 

S komisarko sta na prošnjo ministrice opravili tudi razpravo glede možnosti, da bi določen delež v NLB prodali v t. i. pred-IPO postopku, torej pred prvo javno ponudbo delnic NLB. To pomeni, da bi določen nižji delež prodali enemu ali več znanih kupcev. Ta ukrep bi bilo treba povezati z dodatnimi kompenzacijskimi ukrepi in ustrezno opredelitvijo roka za prodajo preostanka deleža države do ciljnega deleža 25 odstotkov plus ena delnica. Tudi ta predlog bo v prihodnjih dneh predmet podrobnejše razprave na delovni ravni.

 

Ministrica bo o rezultatih sestanka s komisarko in možnih ukrepih obvestila vlado, ki bo razmislila o nadaljnjih korakih.  Ministrica in komisarka ostajata odprti za nadaljnje pogovore, ki bi vodili k rešitvi, ki bo kredibilna in pravična za obe strani.

Odnosi z javnostmi