Skoči na vsebino

NOVICA

5. 10. 2017

Sprejeto na 151. seji vlade

Ljubljana, 5. oktober 2017 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance poleg potrditve predloga dopolnitev zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, sprejela tudi mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.

Doseči davčno razbremenitev dela je sicer ena izmed prioritet, ki si jih je zastavila vlada ob nastopu mandata na ekonomskem področju, torej s splošnimi sistemskimi ukrepi, tudi davčnimi, podpreti možnosti za stabilno nadaljnjo gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo, poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke.

 

Pri iskanju ustreznih rešitev v povezavi s spremembo davčnega sistema imajo mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki tudi velik vpliv in Slovenija je na eni strani po podatkih Evropske komisije (Taxation trends) po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 38,7 % bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2015 (Slovenija: 36,8 %). Vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo, davki na kapital in davki na premoženje) razvidno, da pa ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Ravno slednje pa je pomembno tudi z vidika presojanja obremenitve, saj je treba gledati celovito in ne samo z vidika enega davka ali ene skupine davkov.

 

Na drugi strani pa nam podatki o obremenitvi slovenskih plač, upoštevajoč izračune v skladu z metodologijo OECD, zbrane v publikaciji Taxing Wages kažejo, da smo nad povprečjem OECD držav. Po podatkih Slovenija po obremenitvi dela v letu 2016 pri samski osebi ne glede na višino dohodka v primerjavi z državami, ki so naše konkurentke (PL, EE, ES, SK), v davčnem primežu odstopa navzgor. V primerjavi z razvitimi državami (I, FR, AT, DE) pa po obremenitvi dela odstopa navzdol. Po podatkih je namreč Slovenija po obremenitvi dela v letu 2016 pri samski osebi s povprečno plačo dosegla 10. mesto, pred njo pa so države kot Švedska, Finska, Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, itd. Vendar pa lahko ob podrobnejšem pregledu strukture davčnega primeža vidimo, da le-ta pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca in močno odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v primerjavi s povprečjem držav članic OECD. Največji delež k davčnem primežu v Sloveniji prispevajo prispevki za socialno varnost, saj predstavljajo prispevki delojemalca 19 % in delodajalca 13,9 % v stroških dela, dohodnina pa 9,8 % (davčni primež skupaj znaša 42,7 %). Za primerjavo pri taki osebi v državah članicah OECD davčni primež znaša 36 %, od tega prispevki za socialno varnost 22,6 % (prispevki delodajalca v višini 14,4 % in prispevki delojemalca 8,2 %) in dohodnina 13,5 %.

 

Vlada je tudi v letošnjem letu na davčnem področju pripravlja rešitve, ki sledijo zgoraj navedenim ciljem, med drugim tudi na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb. Med drugim bodo spremembe na tem področju usmerjene na razbremenitev dohodkov iz dela napotenih na delo zunaj države s ciljem izboljšanja konkurenčne slike Slovenije, ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest in spodbujanja mobilnosti na področju raziskovalne dejavnosti. Naslovljena pa bo tudi problematika t.i. stopničaste dodatne splošne olajšave in s tem odpravljena možnost pojava absurdnih situacij, ko je oseba ob povišanju plače za nekaj evrov kaznovana z veliko manjšo splošno olajšavo in višjo dohodnino.

 

Vlada tako ne podpira predloga novele zakona o dohodnini, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom.

 

Služba za odnose z javnostmi