Skoči na vsebino

NOVICA

5. 10. 2017

Finančna uprava z izterjavo praviloma začne v nekaj dneh po zapadlosti terjatve

Ljubljana, 5. oktober 2017 – Zaradi pojavljanja določenih netočnih informacij v zvezi s postopki izvršbe, ki jih vodi finančna uprava, želimo na ministrstvu za finance poudariti, da je bil od leta 2014 na področju učinkovitosti pobranih dajatev in obvladovanja davčnega dolga dosežen velik napredek, usmerjen v povečanje prostovoljnega plačevanja dolga in tudi v ažurnost postopkov izvršbe.

Finančna uprava postopek izterjave praviloma začne z opominom v nekaj dneh po zapadlosti terjatve, v primeru neporavnave obveznosti pa temu sledi postopek davčne izvršbe. V primeru, da finančna uprava z izvršbo poseže na sredstva v tujini ali pa v primerih, ko je dolžnik že v izvršbi, ki še ni zaključena, je ta rok lahko tudi nekoliko daljši. 

 

Kadar govorimo o davčnem dolgu je treba upoštevati, da se stanje odprtih terjatev in stanje zapadlih terjatev vedno razlikujeta, saj je odprtih terjatev vedno več, kot je zapadlih terjatev. Tako o dolgu govorimo takrat, kadar obravnavamo zapadle terjatve, ne pa tudi nezapadlih.

 

Postopke izvršbe je bistveno izboljšala uvedba novega informacijskega sistem za vodenje knjigovodske evidence in izvršbe, ki je potekala med letoma 2011 in 2013. Današnjega stanja na področju izvršbe tako nikakor ni mogoče primerjati s tistim v obdobju uvajanja sistema ali pred njim.

 

Finančna uprava v skladu z računovodskimi standardi knjiži vse terjatve na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. V primeru zamud pri oddaji listin s strani zavezancev ali v primeru dejansko neizplačanih plač pa finančna uprava zavezance poziva k predložitvi listin o obdavčenju ter kršitelje ustrezno sankcionira. Posledično finančna uprava ne evidentira listin oziroma terjatev, s katerimi do roka za pripravo zaključnega računa ne razpolaga.

 

Služba za odnose z javnostmi